Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
Drugi del druge sezone Vodenja s posluhom prinaša odgovore na pomembna vprašanja: kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno? Svoje izkušnje je delil nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, ki si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel sobotno leto in ga preživel na eni najbolj uglednih poslovnih šol v Lozani, zdaj pa v Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo.
Podjetje 3fs je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi, ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60 zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini. Že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone Vodenja s posluhom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavi prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake dokazala, da je njihova inovativna pot prava.
Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.
Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.
Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve.
Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?
Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič.
Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se bo še dogajalo z borzami? Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo poskarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu n apoveduje okrevanje v obliki črve V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.
V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič. Foto: pixabay
V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.
Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje? V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu.
Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.
Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.
Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.
Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?
Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
Neveljaven email naslov