Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Štipendije za deficitarne poklice so namenjene mladim, ki se izobražujejo za poklice, za katere je na trgu dela več povpraševanja kot ponudbe.
“Pogoji za razpis niso niti približno zahtevni, otrok se mora le prijaviti na izobraževanje in imeti pozitiven uspeh.”
Podeljenih bo do tisoč štipendij. Te znašajo 100 evrov na mesec, rok za oddajo vlog pa je 20. september. Vse druge podrobnosti o razpisu in štipendijah je povedala Irena Kuntarič Hribar, ki vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad.
“V Sloveniji najbolj primanjkuje voznikov vlačilcev, varilcev, vojakov, zidarjev, dimnikarjev …”
Na zavodu za zaposlovanje dvakrat na leto izvedejo raziskavo Napovednik zaposlovanja, s katero nastaja celostni vpogled v potrebe trga dela. V raziskavi sodeluje 3000 delodajalcev, ki v različnih dejavnostih zaposlujejo več kot deset delavcev.
Rezultati kažejo, da na trgu dela najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilcev, vojakov, zidarjev, če omenimo le prvih pet na lestvici. Med poklici z višjo izobrazbo pa glede na potrebe in napovedi najbolj primanjkuje inženirjev strojništva, elektrotehnike, strokovnjakov za zdravstveno nego in različnih programerjev. Na zavodu za zaposlovanje skupaj s partnerji zato izvajajo tako imenovane programe neformalnega izobraževanja, neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela pa želi država zmanjšati tudi s štipendijsko politiko.
“Če otrok ne konča izobraževanja in prejema štipendijo za deficitarne poklice, mora vrniti štipendijo le za zadnje leto.”
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Z njimi spodbujajo učence k vpisu v programe, ki izobražujejo za te poklice. Na letošnjem seznamu jih je vsega skupaj 24, med njimi so: kamnosek, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, gozdar, polagalec keramičnih oblog, dimnikar itn.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Štipendije za deficitarne poklice so namenjene mladim, ki se izobražujejo za poklice, za katere je na trgu dela več povpraševanja kot ponudbe.
“Pogoji za razpis niso niti približno zahtevni, otrok se mora le prijaviti na izobraževanje in imeti pozitiven uspeh.”
Podeljenih bo do tisoč štipendij. Te znašajo 100 evrov na mesec, rok za oddajo vlog pa je 20. september. Vse druge podrobnosti o razpisu in štipendijah je povedala Irena Kuntarič Hribar, ki vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad.
“V Sloveniji najbolj primanjkuje voznikov vlačilcev, varilcev, vojakov, zidarjev, dimnikarjev …”
Na zavodu za zaposlovanje dvakrat na leto izvedejo raziskavo Napovednik zaposlovanja, s katero nastaja celostni vpogled v potrebe trga dela. V raziskavi sodeluje 3000 delodajalcev, ki v različnih dejavnostih zaposlujejo več kot deset delavcev.
Rezultati kažejo, da na trgu dela najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilcev, vojakov, zidarjev, če omenimo le prvih pet na lestvici. Med poklici z višjo izobrazbo pa glede na potrebe in napovedi najbolj primanjkuje inženirjev strojništva, elektrotehnike, strokovnjakov za zdravstveno nego in različnih programerjev. Na zavodu za zaposlovanje skupaj s partnerji zato izvajajo tako imenovane programe neformalnega izobraževanja, neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela pa želi država zmanjšati tudi s štipendijsko politiko.
“Če otrok ne konča izobraževanja in prejema štipendijo za deficitarne poklice, mora vrniti štipendijo le za zadnje leto.”
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Z njimi spodbujajo učence k vpisu v programe, ki izobražujejo za te poklice. Na letošnjem seznamu jih je vsega skupaj 24, med njimi so: kamnosek, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, gozdar, polagalec keramičnih oblog, dimnikar itn.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Zaključen je 12 . komunikacijski monitor, raziskava, ki jo vsako leto zapored opravljajo v Evropi profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrti stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.
Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti. Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela. Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.
O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.
Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.” Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela.
Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe? “Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti je odkrival Matevž Polajnar.
Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom. Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.
Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je v Sloveniji 83 odstotkov družinskih podjetij, dve tretjini pa pri prenosu na mlajšo generacijo propade. Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike bolj uspešen? Kako so oz. bodo prehod izpeljali v dveh uspešnih slovenskih podjetjih: vrhniškem Siliku in lendavskem Varisu?
Slovenija je na poti, da se pridruži trendu v EU, kjer prihranki v vzajemnih skladih presegajo prihranke v depozitih
Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, so si bili enotni vsi sodelujoči na prvem vrhu o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto. Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija. Sprašujemo se, kako ji je uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato. Več s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.
Število brezposelnih se v Sloveniji že več mesecev zapored zmanjšuje. To je sicer dobra novica za iskalce zaposlitve, delodajalci pa se že soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Poleg gospodarskih trendov pa bodo na pomanjkanje ustreznega kadra čedalje bolj vplivale tudi demografske spremembe. Kakšne prilagoditve in na katerih področjih bodo zaradi tega potrebne pri delodajalcih in kakšne pri delavcih smo ugotavljali v Poslovnih krivuljah.
Ne le za turistični razvoj, raziskave so pomembne za vse. Brez raziskovanja se ne moremo razvijati
Krožno gospodarstvo prinaša nove pristope. Kavbojke si naprimer lahko sposodite in jih vrnete po uporabi.
Leto 2018 bo dobro za trgovce s pohištvom, belo tehniko in gradbenimi materiali
70 odstotkov slovenskega prebivalstva uporablja pametne telefone in so redno na spletu. Je ponudba spletnega bančništva temu že prilagojena?
Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?
Kakšno je oglaševanje danes, kaj je tisto, kar stroka nagrajuje kot "dober oglas"?
Nakupovalne navade in poti slovenskih potrošnikov so se z digitalizacijo nakupovanja dodobra spremenile. Slovenci prek spleta največ kupujejo oblačila, športno opremo in obutev in večina - po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenija - jih kupuje pri domačih spletnih ponudnikih. S kakšnimi izzivi se Slovenci srečujemo pri nakupovanju prek spleta in na kakšne ovire kot spletni potrošniki še vedno naletimo?
Neveljaven email naslov