Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka
Anja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskave kažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres.
V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje).
"Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontemplacijo prostora skozi človeško telo na novo odpira prvinska vprašanja oblikovanja in organizacije prostora. V procesu ustvarjanja The Urban Yoga fotografij združujem tri vloge: moje telo postane arhitekturna poteza, ki jo zasnujem kot arhitekt, kot performer pa jo umetniško dovršim. Prostorsko doživljanje (The Spatial Experiencing) pa je metoda, s katero učim, kako zavestno opazovati in celovito doživljati neposredno okolico."
Takšen celovit vpogled omogoča, da si v skladu s svojim počutjem oziroma želenim mentalnim, telesnim ali čustvenim stanjem organiziramo ali preoblikujemo neposredno okolje. Spoznanja, ki iz tega izhajajo, so zelo pomembna za načrtovalce urbanega okolja, pa tudi za vse tiste, ki delajo od doma. Dolgotrajno sedenje za mizo ni najboljša izbira, paziti moramo tudi na redno prezračevanje prostora. Kakšni pa so še drugi nasveti Anje Humljan?
"Zaželeno je, da imamo počitek in spanje ob primernem času, da nadziramo svoj cikel spanja in da smo čez dan čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na zvoke okoli nas. K dušenju zvoka pripomore tudi bujno rastlinje, recimo monstere. Študije kažejo, da površine za sedenje, ki so narejene iz lesa in umetnega usnja ter se oblikujejo po telesu, vzbujajo občutek identifikacije z delom in delovnim prostorom. Pomemben pa je tudi vonj. Sivka pripomore k zmanjševanju napak pri delu, vonj mete pomaga pri hitrosti in natančnosti, vonjave citrusov pa lahko izboljšajo pomnjenje."
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka
Anja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskave kažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres.
V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje).
"Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontemplacijo prostora skozi človeško telo na novo odpira prvinska vprašanja oblikovanja in organizacije prostora. V procesu ustvarjanja The Urban Yoga fotografij združujem tri vloge: moje telo postane arhitekturna poteza, ki jo zasnujem kot arhitekt, kot performer pa jo umetniško dovršim. Prostorsko doživljanje (The Spatial Experiencing) pa je metoda, s katero učim, kako zavestno opazovati in celovito doživljati neposredno okolico."
Takšen celovit vpogled omogoča, da si v skladu s svojim počutjem oziroma želenim mentalnim, telesnim ali čustvenim stanjem organiziramo ali preoblikujemo neposredno okolje. Spoznanja, ki iz tega izhajajo, so zelo pomembna za načrtovalce urbanega okolja, pa tudi za vse tiste, ki delajo od doma. Dolgotrajno sedenje za mizo ni najboljša izbira, paziti moramo tudi na redno prezračevanje prostora. Kakšni pa so še drugi nasveti Anje Humljan?
"Zaželeno je, da imamo počitek in spanje ob primernem času, da nadziramo svoj cikel spanja in da smo čez dan čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na zvoke okoli nas. K dušenju zvoka pripomore tudi bujno rastlinje, recimo monstere. Študije kažejo, da površine za sedenje, ki so narejene iz lesa in umetnega usnja ter se oblikujejo po telesu, vzbujajo občutek identifikacije z delom in delovnim prostorom. Pomemben pa je tudi vonj. Sivka pripomore k zmanjševanju napak pri delu, vonj mete pomaga pri hitrosti in natančnosti, vonjave citrusov pa lahko izboljšajo pomnjenje."
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
4.400 zaposlenih, od tega okoli 1.600 v matični družbi v Kopru, čaka na razplet prodaje Cimosa. Zapletov ne manjka, sklenitev več kot 100 milijonov evrov vrednega posla je pod vprašajem zaradi Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kakšna je prihodnost velikana z Obale?
Slovenija v globalni tekmi za talente zaseda 27. mesto. Ne gre za resničnostni šov, temveč za kruto resnico, da ima Slovenija sicer odlično usposobljene ljudi, ki pa jih ne zna zadržati in prav tako ne zna ustvariti okolja, ki bi privabilo talente iz tujine. Globalni indeks konkurenčnosti talentov kaže, da so najbolj konkurenčne države Švica, Singapur in Velika Britanija.
Kriza na trgu dela je najbolj prizadela mlade, saj je kar tretjina mladih dolgotrajno brezposelnih, a spremembe v zadnjem letu kažejo, da se trend zaposlovanja izboljšuje.
Neveljaven email naslov