Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?
Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."
"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar
Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.
Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?
Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."
"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar
Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.
Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.
Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako
Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce
Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja
Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.
Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine.
Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje
Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU.
Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo
Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.
Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.
Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."
Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.
O usposabljanju in zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, kako poteka zaposlitvena rehabilitacija, predstavitev podjetja, v katerem ima več kot polovica zaposlenih takšne osebne okoliščine, da jim prilagodijo delo in delovna mesta, opozorili bomo tudi na razpis ministrstva za delo, s katerim želijo olajšati in izboljšati prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Sogovorniki pravijo, da še nismo vključujoča družba, a smo na pravi poti!
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Neveljaven email naslov