Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je razvila prvi slovenski hard seltzer. Poimenovali so ga Nord.
"Naša zgodba se je začela poleti 2019. Navdih smo dobili na festivalu, ko je Romina debatirala z ameriškim managerjem, ki je spraševal, ali lahko kje dobi White Claw. Ni vedela, kaj je to, zato jo je vprašal, kako to, da v Sloveniji in v Evropi še nimamo hard seltzerjev, saj je to v Ameriki cel 'bum'. Pozneje sva preverila, kaj je to in ugotovila, da je to zanimiva pijača, saj je brez sladkorja in ima malo kalorij," začetek zgodbe o prvem slovenskem hard seltzerju Nord opisuje Gašper Sovdat, eden izmed članov mlade podjetniške ekipe iz Tolmina.
Za kategorijo pijač hard seltzer za zdaj še nimamo ustreznega prevoda. Gre za ameriško besedno zvezo, pri kateri beseda "seltzer" označuje, da gre za gazirano vodo, "hard" pa, da vsebuje alkohol. "Če bi to prevajali dobesedno, bi bila to alkoholna gazirana voda, kar pa se ne sliši najbolj privlačno," pojasnjuje Romina Gerbec. Poleg Gašperja in Romine sta pri razvoju Norda sodelovala še Sebastjan Rejc in Tadej Feregotto.
Zakaj se je mladim Tolmincem zdel hard seltzer primeren tudi za slovenski trg, ki je do novih izdelkov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadali z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov?
"Navadno se z uvajanjem novosti začne v barih in restavracijah, šele nato se gre k trgovcem. To je za nas odpadlo. Zato smo se najprej lotili spletne prodaje, v katero nismo polagali velikih upov. Ampak smo potem ugotovili, da so ljudje pripravljeni naročati na spletu tudi novosti in pijače."
Fotografije: Nord
621 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je razvila prvi slovenski hard seltzer. Poimenovali so ga Nord.
"Naša zgodba se je začela poleti 2019. Navdih smo dobili na festivalu, ko je Romina debatirala z ameriškim managerjem, ki je spraševal, ali lahko kje dobi White Claw. Ni vedela, kaj je to, zato jo je vprašal, kako to, da v Sloveniji in v Evropi še nimamo hard seltzerjev, saj je to v Ameriki cel 'bum'. Pozneje sva preverila, kaj je to in ugotovila, da je to zanimiva pijača, saj je brez sladkorja in ima malo kalorij," začetek zgodbe o prvem slovenskem hard seltzerju Nord opisuje Gašper Sovdat, eden izmed članov mlade podjetniške ekipe iz Tolmina.
Za kategorijo pijač hard seltzer za zdaj še nimamo ustreznega prevoda. Gre za ameriško besedno zvezo, pri kateri beseda "seltzer" označuje, da gre za gazirano vodo, "hard" pa, da vsebuje alkohol. "Če bi to prevajali dobesedno, bi bila to alkoholna gazirana voda, kar pa se ne sliši najbolj privlačno," pojasnjuje Romina Gerbec. Poleg Gašperja in Romine sta pri razvoju Norda sodelovala še Sebastjan Rejc in Tadej Feregotto.
Zakaj se je mladim Tolmincem zdel hard seltzer primeren tudi za slovenski trg, ki je do novih izdelkov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadali z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov?
"Navadno se z uvajanjem novosti začne v barih in restavracijah, šele nato se gre k trgovcem. To je za nas odpadlo. Zato smo se najprej lotili spletne prodaje, v katero nismo polagali velikih upov. Ampak smo potem ugotovili, da so ljudje pripravljeni naročati na spletu tudi novosti in pijače."
Fotografije: Nord
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Minuli teden je revija Podjetnik že 23. leto zapored razglasila podjetnika leta. To je Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, ki je z baloni za pokrivanje objektov začelo osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije, zdaj pa si podjetje s 15.000 kvadratnimi metri pokrite površine lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni stadion z atletsko stezo. Trenutno veliko delajo tudi v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili nov nanotehnološki izolacijski material.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Neveljaven email naslov
