Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
513 epizod
513 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj
Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič.
V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič.
Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.
Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka
Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino.
Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj
Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič.
Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.
Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.
Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič.
Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši.
Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič.
Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov