Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
Arhitektki Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic o Centru arhitekture Slovenija.
Nina Šenk, mednarodno uspešna slovenska skladateljica je bila gostja oddaje Proti etru. Njeno skladbo bodo na pobudo članov Berlinske filharmonije izvedli na prestižnem britanskem festivalu BBC Proms.
Matjaž Ivanišin, edini slovenski režiser, ki mu v slovenskih kinematografih sočasno vrtijo dva njegova dokumentarna filma: Playing Men in film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, slednjega je posneli skupaj s hrvaškim režiserjem Rajkom Grličem.
Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018
Uršula Berlot, slovenska vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka je bila gostja Nine Zagoričnik.
gledališki in filmski igralec Sebastian Cavazza igra vlogo terapevta Ivana vfilmu Moški ne jočejo.
Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.
Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt
"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.
Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.
Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev
Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mila Turajlić je uspešna beograjska filmska režiserka, avtorica dokumentarnega filma Druga stran vsega, ki je najprej svetovno premiero doživel lani na fesrivalu v Torontu, nato pa zmagal na enem od najbolj prestižnih festivalov dokumentarnega filma, v Amsterdamu.
Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“
Dirigent, dobitnik Zlate plakete za življenjsko delo, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, gost oddaje Proti etru
"V prvi vrsti sem moral postati njihov prijatelj - kamera je tukaj drugotnega pomena - zato, da so me pustili dovolj blizu. Na velikem platnu gledamo odnose ljudi, ki jih poredko vidimo posnete, ker si ljudje ob prisotnosti kamere nadenejo maske, oziroma nehote začnejo igrati neke vloge. To, kar je uspelo nam v tem filmu, je to, da je teh mask zelo malo ali jih sploh ni in ko gledalec gleda film ter vidi te odnose na velikem platnu, ima redko priložnost, da iz perspektive gledalca vidi nekaj, kar se lahko dogaja tudi v njegovi družini. Če si iskren sam s seboj, si rečeš, saj tako je bilo tudi pri nas doma!" - Rok Biček, režiser
"Ples je še vedno najbolj podhranjen umetniški žanr,"pravi Iztok Kovač direktor in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, ki te dni s svojo plesno skupino EnKnap potuje na enega od najbolj prestižnih festivalov na svetu, v New York.
Arhitektka Tina Gregorič, - soavtorica izjemne razstave 'Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor' v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO-, skupaj s Tadejem Glažarjem že 13 let raziskuje arhiv arhitekta in raziskovalca Stanka Kristla. Gre pa za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov v zgodovini slovenske arhitektekture pri kateri je sodelovala tudi Maja Vardjan. Razstava bo odprta do 20 maja 2018 in nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Tina Gregorič je soustanoviteljica biroja ' dekleva gregorič arhitekti ter profesorica in predstojnica Oddelka za Gradbeništvo in Design, Inštitutu za Arhitekturo in oblikovanje, na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti .
Neveljaven email naslov