Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marko Mandič, gledališki in filmski igralec, ki spretno krmari med snemanjem filmov in gledališkimi vlogami. V juniju, juliju in avgustu ga čakajo še Letoviščarji Maksima Gorkega na legendarnem poletnem festivalu v Salzburgu.
Avtorica celovečernega filma Zgodovina ljubezni, katerega premiera bo te dni v slovenskih kinematografih.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Kozmopolit, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo zastopal Slovenijo na 58.beneškem umetnostnem bienalu s projektom "Here we go again ... SYSTEM 317." Projekt je rezultat večletnega raziskovalnega dela iz serije Resolucija, ki podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za probleme v družbi. Marko Peljhan živi med Slovenijo in Kalifornijo, kot redni profesor predava na univerzi UC Santa Barbara, kjer je postal tudi predstojnik oddelka Znanost in umetnost.
David Groleger v nalogi raziskuje našo demografsko bilanco, ugotovi, da od vseh evropskih držav živi največ mladih do 34.leta doma pri starših v Sloveniji, pove, kako vpliva zasebna lastnina na trenutno stanje oderuškega trga najemnih stanovanj v državi in sklene z ugotovitvijo, da država potrebuje takšen stanovanjski sklad, ki bi uravnaval stanovanjski trg za cenovno vzdržen najem neprofitnih stanovanj in celo poda predloge, kako prestrukturirati obstoječe stanovanjske sklade. V ta namen, v nalogi razvije poseben tip atrijskih hiš, modularnih stanovanj, študentskih enot.
Čilenska pisateljica Lola Larra in čilenski ilustrator Vicente Reinamontes sta avtorja prve skupne knjige A sud dell' Alameda, Jug Alamede, ki je bila predstavljena na letošnjem 56.bolonjskem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo. Gre za dve zgodbi in dva pogleda na študentsko gibanja leta 2006, ko so mladi zahtevali enake možnosti študija za vse, neglede na socialne razlike. Demonstracije, ki so se nadaljeval še v letu 2011 in 2013, so nekaj let kasneje dosegle svoj namen.
Čriček jo je ponesel v svet Ilustracije Ane Zavadlav iz knjige »Čriček in temačni občutek«, nizozemskega avtorja Toona Tellegena so bile razstavljene na mednarodni razstavi ilustratorjev na 34. Bolognskem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature, pred tem pa je za svojega simpatičnega črička prejela posebno priznanje na natečaju ilustracije 'Nami Concours 2019, v Južni Koreji.
Industrijski oblikovalec, vodja Centra za oblikovanje zunanjosti Mercedesovih osebnih avtomobilov.
Gostja je bila Urša Menart, mlada filmska ustvarjalka, scenaristka in režiserka celovečernega prvenca Ne bom več Luzerka ter predsednica Društva slovenskih filmskih režiserjev.
Janez Dovč, multiinstrumentalist, skladatelj in harmonikar, ki je najprej doštudiral fiziko in se nato predal glasbi. Je avtor koncepta, glasbe in izvedbe glasbeno-gledališke predstave 'Tesla', o delu in življenju Nikole Tesle.
'Naša osnovna misel uprizoritve Molierjevega Tartuffa v Mestnem gledališču Ljubljana je bila neka nadčasovnost', razlaga režiser Tin Grabnar, ki je skupaj z dramaturginjo Brino Klampfer in scenografom Dorijanom Šilcem debitiral že na Malem odru SNG Drama s predstavo Prekleti kadilci, Svetlane Makarovič.
»Če sproti ne razrešiš nekatere stvari, niso zares pozabljene, so samo zamolčane in to je taka pomembna razlika,« Miha Mazzini, scenarist in režiser celovečernega prvenca Izbrisana.
Gost Nine Zagoričnik je bil režiser in pisatelj Nejc Gazvoda. V pogovoru sta se sprehajala med gledališem in filmom.
Sinja Ožbolt, koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja na področju sodobnega plesa kot samostojne umetniške zvrsti.
Igralka Maruša Majer, skladatelj Tomaž Svete ter arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva
Polona Juh, gledališka in filmska igralka, trenutno v vlogi Ane Petrovne, v Čehovi drami Ivanov, na velikem odru SNG Drama, v novem TV igrano-dokumentarnem filmu 'Ivan in Karla' pa je odigrala vlogo kiparke Karle, dolgoletne prijateljice dramatika in pisatelja Ivana Mraka.
Tina Konec, mlada vizualna umetnica, ki te dni razstavlja kar v dveh slovenskih galerijah
Nova odrska priredba Jere Ivan je nastala po dveh knjižnih predlogah: avtobiografski knjigi “Spomini vrtnice”, Exupéryjeve žene Consuelo in knjigi Mali princ.
Neveljaven email naslov