Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji je gostovala Nicoletta Romeo.
Zadnjih pet let je eden od glavnih spremljevalni dogodkov srečanje koproducentov “East meets West” – Ko vzhod sreča zahod, ki poteka v organizaciji Audiovizualnega sklada Furlanija–Julijska krajina. Srečanje je namenjeno avtorskim filmom s področja Vzhodne Evrope. Festival je torej sestavljen iz več pomembnih dogodkov. Noben pravi mednarodni filmski festival ne more imeti samo programski del, pač pa obsega še filmski trg in razna strokovna srečanja. Udeleženci sledijo predstavitvam projektov, hkrati pa vsako leto vabimo tudi predstavnike iz drugih dežel.
Ja, moja filmska strast do filma se je spremenila v mojo poklicno dejavnost. Moj partner je grški filmar Thanos Anastopoulos. Skupaj imava tudi produkcijsko hišo. Najina prva mednarodna koprodukcija je 8-letni sin. Film je vse, je naše življenje, je umetnost, ki lahko zajame podtalno dogajanje, vse kar v ljudeh vzbuja nelagodje in upor današnjega časa, dejanja protagonistov so tako lahko precej moteča.
Mladim je treba razložiti, kaj je in kaj ni dober film, kaj je dobra in kaj slaba umetnost. In to je tudi del poslanstva kateregakoli festivala, da svetuje, postavi določena načela, da nas nagovarja, da pridemo pogledat drugačni film, od tistega, ki smo ga navajeni gledat na televiziji ali v grdih multipleksih. Naš festival predstavi filme, ki jih ponavadi ne odkupijo za italijansko ditribucijo, pa tudi drugje ne. Na festivalih imate možnost, da vidite druge filme in to drugo postaja zame vedno bolj pomembno.
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
V oddaji je gostovala Nicoletta Romeo.
Zadnjih pet let je eden od glavnih spremljevalni dogodkov srečanje koproducentov “East meets West” – Ko vzhod sreča zahod, ki poteka v organizaciji Audiovizualnega sklada Furlanija–Julijska krajina. Srečanje je namenjeno avtorskim filmom s področja Vzhodne Evrope. Festival je torej sestavljen iz več pomembnih dogodkov. Noben pravi mednarodni filmski festival ne more imeti samo programski del, pač pa obsega še filmski trg in razna strokovna srečanja. Udeleženci sledijo predstavitvam projektov, hkrati pa vsako leto vabimo tudi predstavnike iz drugih dežel.
Ja, moja filmska strast do filma se je spremenila v mojo poklicno dejavnost. Moj partner je grški filmar Thanos Anastopoulos. Skupaj imava tudi produkcijsko hišo. Najina prva mednarodna koprodukcija je 8-letni sin. Film je vse, je naše življenje, je umetnost, ki lahko zajame podtalno dogajanje, vse kar v ljudeh vzbuja nelagodje in upor današnjega časa, dejanja protagonistov so tako lahko precej moteča.
Mladim je treba razložiti, kaj je in kaj ni dober film, kaj je dobra in kaj slaba umetnost. In to je tudi del poslanstva kateregakoli festivala, da svetuje, postavi določena načela, da nas nagovarja, da pridemo pogledat drugačni film, od tistega, ki smo ga navajeni gledat na televiziji ali v grdih multipleksih. Naš festival predstavi filme, ki jih ponavadi ne odkupijo za italijansko ditribucijo, pa tudi drugje ne. Na festivalih imate možnost, da vidite druge filme in to drugo postaja zame vedno bolj pomembno.
Gostja oddaje je arhitektka Majda Kregar, ki že več kot 60 let obnavlja, revitalizira in sooblikuje Ljubljanski grad.
Gostja večera je Ana Zavadlav, ilustratorka iz Solkana, avtorica 200 ilustracij v dveh zajetnih knjigah z naslovom Italijanske pravljice, ki so letos izšle v slovenskem prevodu. Te ilustracije bodo del mednarodne razstave ilustracij, na največjem knjižnem sejmu za otroke in mladino v Bologni 2023. Razstav je posvečena italijanskemu pisatelju Italu Calvinu, ki je po vzoru bratov Grimm leta 1965 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic.
Gost oddaje Igor Šterk je filmski režiser in scenarist. Njegov dokumentarni film Septembrska klasa je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. Za prihodnje leto pripravlja tudi avtobiografski film o svoji družini.
Sara Kern, slovenska režiserka in scenaristka, ki že devet let živi v Avstraliji, bo nocojšnja gostja oddaje Proti etru spet ta dež. V pogovoru bo predstavila svoj celovečerni prvenec Moja Vesna, ki se na ljubljanskem festivali Liffe poteguje za nagrado vedomec.
Tin Grabnar je gledališki režiser, ki v svojih predstavah raziskuje teme, ki so družbeno relevantne, pa tudi teme, ki ga osebne zadevajo. In če me premaknejo, pravi, se mi zdi, da bi lahko premaknile še koga. Ena takih predstav je tudi Izginjajoči, ki govori o srhljivi hitrosti izumiranja rastlinski vrst. Igra je na sporedu v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Gašper Malej, prevajalec, pesnik, dramaturg in urednik, v njegovem prevodu sta izsli dve zajetni knjigi 200 pravljic, s skupnim naslovom Italijanske pravljice. Gre za znanstveno predelavo že napisanih pravljic, ki se jih je lotil italijanski pisatelj Italo Calvino. V Italiji so prvič izšle leta 1956 in so doživele številne ponatise in prevode v tuje jezike. Zato jih mnogi imenujejo kar Calvinove pravljice.
Kdo se boji Virginie Woolf?, igra ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962, prav gotovo ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ponovno osvaja gledališka odra. V koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane in Ptujskega mestnega gledališča, se je režije lotil hrvaški režiser Ivica Buljan. Igra se po vseh teh letih ni postarala, ravno nasprotno, pravi režiser Buljan, saj vsaka nova uprizoritev navdušuje gledalce po celem svetu. Tudi predstave v Mini teatru so že nekaj tednov razprodane. V igri se srečata dva zakonska para Nataša Barbara Graćner in Brane Šturbej ter mnogo mlajši par Benjamin Krnetić in Klara Kuk.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je gledališki režiser Diego de Brea, ki ima prav nocoj (20.10.) na Velikem odru MGL-ja premiero igre Bog masakra, popularne francoske dramatičarke in pisateljice, nekaj časa tudi igralke Yasmine Reza.
V oddaji Proti etru, spet ta dež nastopi mladi arhitekt Jakob Travnik, ki je najprej na Dunaju študiral, zdaj pa tam živi in dela. 4 leta je bil asistent na Tehnični univerzi, ki stoji na čudovitem Karlsplatzu 13. V pogovoru med drugim razlaga o najnovejšem mega projektu ob Vrbskem jezeru in zakaj se je odločil za študij arhitekture
V oddaji Proti etru, spet ta dež tokrat gostimo mlado vizualno umetnico Katarino Šeme, ki bo v prihodnjih dneh gostja mednarodnega festivala stripa TINTA. Poizvedujemo, kašen bo njen stripovski prvenec z naslovom Sumatra, ki je tik pred izzidom in bo na tem festivalu tudi predstavljen.
Gost nove sezone oddaje Proti etru spet ta dež je eden najboljših slovenskih saksofonistov Tadej Tomšič, tudi dirigent, komponist in aranžer ter ustanovitelj kvarteta Tadej Tomšič Institution, ki bo to jesen nastopil na prvem koncertu, ki jih skupaj organizirata Tretji Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama. V avtu rad posluša radio, na kolesu pa najraje veter.
Zbornik je prejel Plečnikovo medaljo za leto 2022, pod drobnogled postavlja razmerje med oblastjo in arhitekturo in kaj ta determinira v javnem in zasebnem. Po avtoričinih besedah arhitektura ni le bojišče, kjer poteka boj za oblast, ampak je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. V neoliberalizmu je to bojišče postalo ostrejše in bolj neusmiljeno tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za vse bolj prekarno delo, po drugi strani pa je arhitektura v zaostrene položaje potisnila vse delavce, ki to arhitekturo postavljajo. Lahko je usodna – za prihajajoče svetovno prvenstvo je umrlo več kot 5000 delavcev. Ti delavci umirajo za slavo, moč oblasti, zato je premislek odnosa med arhitekturo in oblastjo zelo aktualen.
V tokratni oddaji Proti etru, spet ta dež Nina Zagoričnik gosti avstrijsko režiserko in scenaristko slovenskih korenin Andrino Mračnikar, ki se je na nedavnem filmskem festivalu Kino Otok v Izoli predstavila s celovečernim dokumentarnim filmom Izginjanje/Verschwinden.
Gostja je Katarina Rešek - Kukla, scenaristka, režiserka, ki se je v Cannesu znašla na seznamu bodočih palmerašov. Je tudi glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
Jera Ivanc je po izobrazbi klasična filologinja, prevaja antična besedila, iz stare grščine je prevedla sedem Evripidovih tragedij, iz latinščine pa PLAVTOVO komedijo Dvojčka ter številna druga besedila. V teatru se podpisuje kot dramaturginja, asistentka režije, pod 15 uprizorjenih tekstov ter mnogimi glasbenimi songi. Osnova za vse pravi, pa je bil študij klasične filologije.
Gostja Nine Zagoričnik je Rahela Jagrič Pirc, režiserka in scenaristka novega mladinskega filma Vesolje med nami, ki je te dni na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Gost oddaje Proti Etru je bil Robert Simonišek, kurator slovenske postavitve na 59. beneškem bienalu umetnosti.
Gostja oddaje je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti, avtorica knjige "Življenje umetnosti: prečne črte skrbi". Bojana Kunst je redna profesorica na Univerzi v Giessnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans.
Neveljaven email naslov