Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
726 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Neveljaven email naslov