Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
726 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
Gost oddaje Igor Šterk je filmski režiser in scenarist. Njegov dokumentarni film Septembrska klasa je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. Za prihodnje leto pripravlja tudi avtobiografski film o svoji družini.
Sara Kern, slovenska režiserka in scenaristka, ki že devet let živi v Avstraliji, bo nocojšnja gostja oddaje Proti etru spet ta dež. V pogovoru bo predstavila svoj celovečerni prvenec Moja Vesna, ki se na ljubljanskem festivali Liffe poteguje za nagrado vedomec.
Tin Grabnar je gledališki režiser, ki v svojih predstavah raziskuje teme, ki so družbeno relevantne, pa tudi teme, ki ga osebne zadevajo. In če me premaknejo, pravi, se mi zdi, da bi lahko premaknile še koga. Ena takih predstav je tudi Izginjajoči, ki govori o srhljivi hitrosti izumiranja rastlinski vrst. Igra je na sporedu v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Gašper Malej, prevajalec, pesnik, dramaturg in urednik, v njegovem prevodu sta izsli dve zajetni knjigi 200 pravljic, s skupnim naslovom Italijanske pravljice. Gre za znanstveno predelavo že napisanih pravljic, ki se jih je lotil italijanski pisatelj Italo Calvino. V Italiji so prvič izšle leta 1956 in so doživele številne ponatise in prevode v tuje jezike. Zato jih mnogi imenujejo kar Calvinove pravljice.
Kdo se boji Virginie Woolf?, igra ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962, prav gotovo ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ponovno osvaja gledališka odra. V koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane in Ptujskega mestnega gledališča, se je režije lotil hrvaški režiser Ivica Buljan. Igra se po vseh teh letih ni postarala, ravno nasprotno, pravi režiser Buljan, saj vsaka nova uprizoritev navdušuje gledalce po celem svetu. Tudi predstave v Mini teatru so že nekaj tednov razprodane. V igri se srečata dva zakonska para Nataša Barbara Graćner in Brane Šturbej ter mnogo mlajši par Benjamin Krnetić in Klara Kuk.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je gledališki režiser Diego de Brea, ki ima prav nocoj (20.10.) na Velikem odru MGL-ja premiero igre Bog masakra, popularne francoske dramatičarke in pisateljice, nekaj časa tudi igralke Yasmine Reza.
V oddaji Proti etru, spet ta dež nastopi mladi arhitekt Jakob Travnik, ki je najprej na Dunaju študiral, zdaj pa tam živi in dela. 4 leta je bil asistent na Tehnični univerzi, ki stoji na čudovitem Karlsplatzu 13. V pogovoru med drugim razlaga o najnovejšem mega projektu ob Vrbskem jezeru in zakaj se je odločil za študij arhitekture
V oddaji Proti etru, spet ta dež tokrat gostimo mlado vizualno umetnico Katarino Šeme, ki bo v prihodnjih dneh gostja mednarodnega festivala stripa TINTA. Poizvedujemo, kašen bo njen stripovski prvenec z naslovom Sumatra, ki je tik pred izzidom in bo na tem festivalu tudi predstavljen.
Gost nove sezone oddaje Proti etru spet ta dež je eden najboljših slovenskih saksofonistov Tadej Tomšič, tudi dirigent, komponist in aranžer ter ustanovitelj kvarteta Tadej Tomšič Institution, ki bo to jesen nastopil na prvem koncertu, ki jih skupaj organizirata Tretji Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama. V avtu rad posluša radio, na kolesu pa najraje veter.
Zbornik je prejel Plečnikovo medaljo za leto 2022, pod drobnogled postavlja razmerje med oblastjo in arhitekturo in kaj ta determinira v javnem in zasebnem. Po avtoričinih besedah arhitektura ni le bojišče, kjer poteka boj za oblast, ampak je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. V neoliberalizmu je to bojišče postalo ostrejše in bolj neusmiljeno tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za vse bolj prekarno delo, po drugi strani pa je arhitektura v zaostrene položaje potisnila vse delavce, ki to arhitekturo postavljajo. Lahko je usodna – za prihajajoče svetovno prvenstvo je umrlo več kot 5000 delavcev. Ti delavci umirajo za slavo, moč oblasti, zato je premislek odnosa med arhitekturo in oblastjo zelo aktualen.
V tokratni oddaji Proti etru, spet ta dež Nina Zagoričnik gosti avstrijsko režiserko in scenaristko slovenskih korenin Andrino Mračnikar, ki se je na nedavnem filmskem festivalu Kino Otok v Izoli predstavila s celovečernim dokumentarnim filmom Izginjanje/Verschwinden.
Gostja je Katarina Rešek - Kukla, scenaristka, režiserka, ki se je v Cannesu znašla na seznamu bodočih palmerašov. Je tudi glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
Jera Ivanc je po izobrazbi klasična filologinja, prevaja antična besedila, iz stare grščine je prevedla sedem Evripidovih tragedij, iz latinščine pa PLAVTOVO komedijo Dvojčka ter številna druga besedila. V teatru se podpisuje kot dramaturginja, asistentka režije, pod 15 uprizorjenih tekstov ter mnogimi glasbenimi songi. Osnova za vse pravi, pa je bil študij klasične filologije.
Gostja Nine Zagoričnik je Rahela Jagrič Pirc, režiserka in scenaristka novega mladinskega filma Vesolje med nami, ki je te dni na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Gost oddaje Proti Etru je bil Robert Simonišek, kurator slovenske postavitve na 59. beneškem bienalu umetnosti.
Gostja oddaje je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti, avtorica knjige "Življenje umetnosti: prečne črte skrbi". Bojana Kunst je redna profesorica na Univerzi v Giessnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans.
Na Češkem živeči režiser Olmo Omerzu v svojem zadnjem filmu Atlas, ki je bil ta teden premierno prikazan v Kinodvoru, pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Kot pravi režiser, je to predvsem "film o odsotnosti ljubezni".
Gostja je bila Ana Schnabl, mlada pisateljica, avtorica psihološko-kriminalnega romana Plima, ki se dogaja na slovenski obali.
Neveljaven email naslov