Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah.
Foto: Dan Adlešič
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka.
“Zanimivost dosežeš z vizualnim, z barvo, obliko, motivom ali simbolom, z nekim nenavadnim pristopom. Da uporabiš fotografijo tam, kjer je ne bi pričakoval. Ali obratno. Da ne narediš nič, tam, kjer vsi pričakujejo, da nekaj bo. Pomembno je, da vsebina, ki jo dobiš v roke, ni samo nekaj, kar moraš skrbno postaviti na pravo mesto, ampak imaš tudi ti neko interpretacijo tega.” – Nejc Prah o tem, kako v oblikovanju doseže zanimivost
Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Seznami mladih talentov ga uvrščajo med najvplivnejše oblikovalce vidnih sporočil. Njegov grafični jezik je fascinanten hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Magistriral je na šoli za oblikovanje ameriške univerze Yale z vizualno serijo plakatov, za katero je prejel TDC Tokyo Grand Prix. V Sloveniji je za serijo plakatov ‘Sanje o dopustu’ prejel ljubljansko veliko nagrado Brumen.
“Vsako leto se trudiš biti nov, je pa vedno težje, da si svež. Ker nisi.”
Nejc Prah je grafični oblikovalec festivala sodobne fotografije Fotopub, mednarodne platforme za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meje sodobnih umetnosti in kultur: “Zame je Fotopub neke vrste laboratorij, kjer stvari niso nujno zelo tesno povezane. Veliko idej sem potem na takšen ali drugačen način uporabil še kje drugje, na Fotopubu jih testiram, da vidim, če delujejo ali ne, potem pa en del tega vzamem, ko pride priložnost in uporabim na kakšnem večjem prizorišču.”
729 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah.
Foto: Dan Adlešič
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka.
“Zanimivost dosežeš z vizualnim, z barvo, obliko, motivom ali simbolom, z nekim nenavadnim pristopom. Da uporabiš fotografijo tam, kjer je ne bi pričakoval. Ali obratno. Da ne narediš nič, tam, kjer vsi pričakujejo, da nekaj bo. Pomembno je, da vsebina, ki jo dobiš v roke, ni samo nekaj, kar moraš skrbno postaviti na pravo mesto, ampak imaš tudi ti neko interpretacijo tega.” – Nejc Prah o tem, kako v oblikovanju doseže zanimivost
Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Seznami mladih talentov ga uvrščajo med najvplivnejše oblikovalce vidnih sporočil. Njegov grafični jezik je fascinanten hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Magistriral je na šoli za oblikovanje ameriške univerze Yale z vizualno serijo plakatov, za katero je prejel TDC Tokyo Grand Prix. V Sloveniji je za serijo plakatov ‘Sanje o dopustu’ prejel ljubljansko veliko nagrado Brumen.
“Vsako leto se trudiš biti nov, je pa vedno težje, da si svež. Ker nisi.”
Nejc Prah je grafični oblikovalec festivala sodobne fotografije Fotopub, mednarodne platforme za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meje sodobnih umetnosti in kultur: “Zame je Fotopub neke vrste laboratorij, kjer stvari niso nujno zelo tesno povezane. Veliko idej sem potem na takšen ali drugačen način uporabil še kje drugje, na Fotopubu jih testiram, da vidim, če delujejo ali ne, potem pa en del tega vzamem, ko pride priložnost in uporabim na kakšnem večjem prizorišču.”
Kaya Tokuhisa, gledališka in filmska režiserka, igralka, pevka in likovna umetnica, ob razstavi v NUK-u in klasičnem koncertu v Konservatoriju za glasbo in balet.
Pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, avtorici knjige Gospa s klobukom. »Besedilo in slike vznemirjajo domišljijo in nas spravijo v smeh«, je zapisal Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, kjer je knjiga izšla v zbirki Deteljica.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica, ki prepleta umetnost, znanost in tehnologijo. S hidrofonom, posebnim podvodnim mikrofonom, snema podvodni živalski svet. Z umetnico smo se pogovarjali o dveh aktualnih projektih o projektu Aurelia 1+Hz (obravnava odos med meduzami, človekom in strojem) in Aqutocene (projekt o podvodnih zvočnih krajinah), ki je bil pred kratkim predstavljen v Šempasu.
Tomato Košir sooblikuje naslovno ilustracijo Objektiva, sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Prvega aprila je za naslovno temo 'Nasilni otroci' uporabil tloris otroške igrice "Človek ne jezi se" ter znotraj pobarvanih krogov, ki z različnimi barvami zaznamujejo štiri polja, izrisal kljukasti križ. Nekateri so ga opazili, drugi ne … "Pri ilustraciji gre lahko za samostojni vizualni komentar ali interpretacijo člankov, ki so objavljeni v prilogi. Kadar si teme tedna zaslužijo samostojne obravnave, potem naslovnica postane povsem enakovredna pisanemu komentarju."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marija Skočir, vodja galerije Jakopič in kustosinja razstave Damjan Gale, arhitekt svetlobe.
Milan Dekleva je izvrsten pesnik, prozaist, romanopisec, prevajalec in dramatik, njegov poseben svet je tudi svet glasbe, kjer uživa, ko piše libreto…ali kot izvrsten jazz pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Za založbo Kud Sodobnost International je Dekleva mojstsko prevedel zbirko pesmi Brezvezne rime, bengalskega pesnika, pisatelja in dramatika Sukumar-a Ray-a, enega najvznemirljivejših indijskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Sukumar Ray, sodobnik Lewisa Carrola in Edwarda Leara, velja za prvaka indijskega nonsensa.
Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo končal leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine, Arhitektov bilten in Outsider. Trenutno pripravlja doktorat v Londonu.
Mlada režiserka in dramaturginja je bila gostja pri Nini Zagoričnik v oddaji Proti etru spet ta dež.
Po vrnitvi iz ZDA sta se v studiu Vala 202 oglasila Žiga in Boštjan Virc.
Gost oddaje Proti etru: spet ta dež je filmski režiser Nemanja Kusturica, ki smo ga nekoč poznali kot bosanskega režiserja Emirja Kusturico, čeprav se pod svoje filme podpisuje kot Emir. Vmes se je svet temeljito spremenil – in to je najmanj, kar lahko rečemo tudi za Kusturico. Zaradi svojih stališč, predvsem neprikrite podpore Slobodanu Miloševiću, se je iz Sarajeva že med krvavo vojno preselil v Srbijo. Zaradi tistega obdobja je požel nemalo kritik, ampak to nista ne tema ne razlog za tokratni pogovor.
O čem razmišlja in kaj počne Maruša Majer, ena najbolj razpoznavnih in samosvojih slovenskih filmskih in gledaliških igralk, ki trenutno nastopa v številnih uprizoritvah na odru v novomeškem teatru APT, v Mladinskem gledališču, v Mestnem gledališču Ljubljana, v Gleju, v Mini teatru, v neodvisnih produkcijah in trenutno na vajah za novo predstavo v Prešernovem gledališču Kranj.
V oddaji Proti etru spet ta dež je Nina Zagoričnik gostila Andrée Lück-Gaye, francosko prevajalko slovenskih korenin, ki je prevedla številna slovenska literarna dela v francoščino: Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Florjana Lipuša, Miška Kranjca, esej Matjaža Kmecla ter 5 romanov Draga Jančarja. Za svoje prevode je prejela najvišjo francosko in evropsko nagrado.
Tanja Petrič o tem, kaj je dobra in kaj slaba kritika? In kako opazuje mlado generacijo kritikov, ki je na pohodu v Sloveniji?
Neveljaven email naslov