Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah.
Foto: Dan Adlešič
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka.
“Zanimivost dosežeš z vizualnim, z barvo, obliko, motivom ali simbolom, z nekim nenavadnim pristopom. Da uporabiš fotografijo tam, kjer je ne bi pričakoval. Ali obratno. Da ne narediš nič, tam, kjer vsi pričakujejo, da nekaj bo. Pomembno je, da vsebina, ki jo dobiš v roke, ni samo nekaj, kar moraš skrbno postaviti na pravo mesto, ampak imaš tudi ti neko interpretacijo tega.” – Nejc Prah o tem, kako v oblikovanju doseže zanimivost
Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Seznami mladih talentov ga uvrščajo med najvplivnejše oblikovalce vidnih sporočil. Njegov grafični jezik je fascinanten hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Magistriral je na šoli za oblikovanje ameriške univerze Yale z vizualno serijo plakatov, za katero je prejel TDC Tokyo Grand Prix. V Sloveniji je za serijo plakatov ‘Sanje o dopustu’ prejel ljubljansko veliko nagrado Brumen.
“Vsako leto se trudiš biti nov, je pa vedno težje, da si svež. Ker nisi.”
Nejc Prah je grafični oblikovalec festivala sodobne fotografije Fotopub, mednarodne platforme za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meje sodobnih umetnosti in kultur: “Zame je Fotopub neke vrste laboratorij, kjer stvari niso nujno zelo tesno povezane. Veliko idej sem potem na takšen ali drugačen način uporabil še kje drugje, na Fotopubu jih testiram, da vidim, če delujejo ali ne, potem pa en del tega vzamem, ko pride priložnost in uporabim na kakšnem večjem prizorišču.”
727 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah.
Foto: Dan Adlešič
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka.
“Zanimivost dosežeš z vizualnim, z barvo, obliko, motivom ali simbolom, z nekim nenavadnim pristopom. Da uporabiš fotografijo tam, kjer je ne bi pričakoval. Ali obratno. Da ne narediš nič, tam, kjer vsi pričakujejo, da nekaj bo. Pomembno je, da vsebina, ki jo dobiš v roke, ni samo nekaj, kar moraš skrbno postaviti na pravo mesto, ampak imaš tudi ti neko interpretacijo tega.” – Nejc Prah o tem, kako v oblikovanju doseže zanimivost
Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Seznami mladih talentov ga uvrščajo med najvplivnejše oblikovalce vidnih sporočil. Njegov grafični jezik je fascinanten hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Magistriral je na šoli za oblikovanje ameriške univerze Yale z vizualno serijo plakatov, za katero je prejel TDC Tokyo Grand Prix. V Sloveniji je za serijo plakatov ‘Sanje o dopustu’ prejel ljubljansko veliko nagrado Brumen.
“Vsako leto se trudiš biti nov, je pa vedno težje, da si svež. Ker nisi.”
Nejc Prah je grafični oblikovalec festivala sodobne fotografije Fotopub, mednarodne platforme za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meje sodobnih umetnosti in kultur: “Zame je Fotopub neke vrste laboratorij, kjer stvari niso nujno zelo tesno povezane. Veliko idej sem potem na takšen ali drugačen način uporabil še kje drugje, na Fotopubu jih testiram, da vidim, če delujejo ali ne, potem pa en del tega vzamem, ko pride priložnost in uporabim na kakšnem večjem prizorišču.”
Gostja je bila Ana Schnabl, mlada pisateljica, avtorica psihološko-kriminalnega romana Plima, ki se dogaja na slovenski obali.
Alenka Sottler, ilustratorka nove podobe Bambija, klasičnega romana avstrijskega pisatelja judovskih korenin Felixa Saltena. Na novo ga je iz nemščine prevedel literarni zgodovinar Jack Zipes, ki je Alenki Sottler, potem ko je videl njene ilustracije, tudi črno-bele, ponudil, da upodobi novega Bambija.
Nika Autor je režiserka, avtorica trilogije filmov Obzorniki, filmov, ki preučujejo azilno in migracijsko politiko, pravice delavcev, pozabljene preteklosti in zamolčane sedanjosti.
Jurij Meden je programski vodja in kurator avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju, nekdanji direktor Slovenske kinoteke, ki je te dni v Ljubljani predstavil knjigo Kaj je kinoteka? Avtor nas spomni, da ne obstaja ena sama zgodovina filma, pač pa mnoge, in ne obstaja le eno občinstvo, pač pa mnoga. Za strokovnjake za filmsko dediščino, študente in poznavalce zgodovine filme ter cinefile je kulturna dediščina filma samoumevna.
Matjaž Berger je direktor APT (Anton Podbevšek teter), gledališki režiser, ki kot velik zagovornik športa pogosto v svojih uprizoritvah predstavlja športne legende, prvake in olimpijce.
Matevž Luzar je režiser in scenarist televizijske serije Dolina rož, ki se končuje to nedeljo. Kot koscenarist je sodeloval pri vseh treh televizijskih nadaljevankah: Jezero, Leninov park in Dolina rož, ki so nastale po knjižni predlogi Tadeja Goloba. Prvo serijo Jezero je režiral skupaj s Klemenom Dvornikom. Ljubezen do filma, pravi Matevž Luzar, se je začela že v srednji šoli z gledanjem filmov in pisanjem scenarijev.
"Jaz sem ob nekem obisku Plečnikove hiše v Trnovem v Ljubljani zagledal te neke čevlje na tleh, takoj so se mi zdeli zanimivi, bili so zelo minimalistični, pa zelo moderni tudi za današnji čas. Gre za čevlje ki so narejeni brez vezalk, imenovani so štefletni čevlji z elastiko in ušivancev. Ta podatek sem našel v eni stari skripti iz čevljarske šole v Žireh, kjer so tudi ta kroj imeli v učnem programu." Arhitekt Aleš Kacin predvideva, da je te čevlje arhitekt Jože Plečmik nosil v 40 in 50 letih, proti koncu njegovega življenja. "Našel sem tri enake pare in takrat se mi je porodila ideja, da bi v naši delavnici lahko izdelali posodobljeno repliko teh Plečnikovih čevljev. Gre za najbolj popularen in prodajan model v moji delavnici, danes te ćevlje nosi petnajst ljudi.
Laura Samani je italijanska režiserka, avtorica prvenca Piccolo Corpo (Telesce), ki se dogaja na furlanskem podeželju na začetku 20. stoletja. Svetovno premiero je doživel v Cannesu, videli pa smo ga tudi na Festivalu slovenskega filma Portorož, kjer je prejel Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in Vesno za fotografijo. Na LIFFu je prejel nagrado žirije Fipresci.
Gostja večera je dramaturginja Diana Koloini, avtorica knjige Slabo poznate naših src tančine (Ženske v Molierovih dramah). Zanimiva študija - zakaj je naloga komedije nasploh, da nam predstavi vse človeške napake. Kot je uvodoma zapisala, jo je Moliere že od nekdaj fasciniral. Od mladosti, ko je na predstave hodila v gledališče v Solkanu.
Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.
Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.
Gostja večera je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.
Dve zaporedni gledališki premieri, angažirana je pri novem filmu Igorja Šterka. Po zmagi filmskega prvenca Prasica, slabšalni izraz za žensko na letošnjem Festivalu filma Portorož je prejela vesno za najboljši celovečerni film. Čakala jo je še mednardona filmska pot, tudi ljubljanski LIFFe. Tijana Zinajić je gledališka in filmska režiserka, ki je nedavno v novogoriškem gledališču režirala tragikomično igro Tridesetlenice, avtoric besedila Eve Mahkovic in Tereze Gregorič.
Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar / Mera / je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik.
Darko Sinko je režiser in scenarist celovečernega prvenca Inventura, ki je svetovno premiero doživel v San Sebastianu ter prejel štiri nagrade na letošnjem 24. Festivalu slovenskega filma Portorož 2021. "Upam, da bo zaradi nagrad film lažje našel pot do gledalca. Še posebej v teh časih, ko je tako nebogljen." Film si bo mogoče ogledati na LIFFu, kjer se v tekmovalnem programu poteguje za nagrado Vodomec. Idejo za film je Darko Sinko našel pri prebiranju zbirke Zgodbe iz levega in desnega žepa češkega pisatelja Karla Čapka.
Nataša Petrešin Bachelez je s 1. septembrom postala nova umetniška vodja Mednarodnega kulturnega centra v Parizu. Kot kuratorka je delovala mnogo širše od Francije, poneslo jo je, kot v šali doda Nina Zagoričnik, vse do Avstralije. Teme intervjuja bodo delo kustusov, vprašanja preživetja skozi umetnost, rezidenčni centrer Cité internationale des arts in beseda 'cité' kot bivanjski enoti za umetnosti.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.
Bojan Labović je novi direktor Festivala slovenskega filma Portorož. Nazivu festivala je dodal geografsko ime in postal tudi prvi redno zaposleni direktor s to funkcijo. O osebnem izzivu vodenja, financah in ideji o franšizi filmskega festivala. Kaj vse je potrebno, da se ustvari tak festival?
Neveljaven email naslov