Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu
Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.
Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.
“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”
Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.
“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”
“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”
Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.
725 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu
Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.
Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.
“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”
Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.
“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”
“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”
Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.
Nadja Šičarov, je mlada restavratorka filma, ki skupaj s sodelavci Arhivskega oddelka Slovenske kinoteke pripravlja akcijo zbiranja starih amaterskih filmov posnetih s kamerami na super osmičke ali 16 milimetrski filmski trak. Gre za projekt, ki ima mnogo širši pomen.
Jure Ivanušič, igralec in glasbenik si bo leto 2017 zapomnil po dveh glavnih filmskih vlogah, upodobil je lik pohorskega rokerja Lovra v filmu Borisa Jurjaševiča "Stekle lisice" , v filmu Marka Naberšnika "Slovenija, Avstralija in jutri ves svet" pa igra Borisa, vzdrževalca strojev v eni od mariborskih tovarn. Slednji bo končno prišel v slovenske kinematografe 30.novembra 2017.
Arne Hodalič je eden najbolj prepoznavnih in v svetu uveljavljenih slovenskih fotografov. Letošnje leto spremljamo že njegovo tretjo avtorsko razstavo fotografij, naslednja bo na vrsti v mesecu decembru. V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli fotografsko razstavo » Tihi ubijalci Afganistana«, ki prikazuje surovost minske problematike v sodobnem Afganistanu. Fotografije prikazujejo vsakdanje življenje žrtev min, deminerskih ekip in posledice, ki jih povzročajo eksplozivna sredstva. Afganistanci zaradi te situacije vsako minuto tvegajo svoja življenja.
Kolja Saksida, režiser, producent in pedagog, ki nas s svojimi animiranimi filmi navdušuje vse od leta 2001. V Kinodvoru smo doživeli predstavitev 6 na novo narejenih filmčkov o junaku Koyaa, v galeriji Kresija pa je na pregledna razstava 'KOYAA – Animirani junak na sceni!' Kolja Saksida je docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter direktor produkcijske hiše ZVVIKS.
Gledališki režiser Jernej Lorenci je eden od petih avtorjev, ki bodo letos v začetku decembra v Rimu prejeli prestižno nagrado Premio Europa! Doslej so jo prejeli Peter Brook, Hainer Muller, Robert Wilson, Pina Bausch, Harold Pinter, Peter Stein in drugi. Gre za avtorje, ki s svojimi inovativnimi idejami premikajo evropsko gledališče. V petek zvečer smo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana doživeli njegov novi avtorski projekt, romantično komedijo San kresne noči Williama Shakespeara.
Aljoša Rebolj, fotograf in igralec, avtor razstave »Hommage a Pandur«, na promenadi Mariborskega parka, fotografski opus, ki ga je ustvaril od samega začetka sodelovanja z gledališkim režiserjem Tomažem Pandurjem.
Katarina Gomboc, zmagovalka festivala Urška 2017, njena poezija je navdušila žirijo, saj se je za revijo Mentor prijavilo 116 mladih literatov, izbranih je bilo 22 nominirancev in na koncu je med petimi finalisti zmagala Katarina Gomboc.
Cankarjevi Hlapci so po 22 letih ponovno doživeli uprizoritev na Velikem odru SNG Drama. Predstava je posvečena 150 obletnici ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva v Ljubljani in 100.obletnici smrti Ivana Cankarja, ki jo praznujemo prihodnje leto.. Nove režijske postavitve in priredbe Hlapcev se je lotil Janez Pipan.
Dr. Boris Leskovec, arhitekt, raziskovalec in publicist, avtor monografije "Na brzicah življenja, življenjska pot arhitekta Ivana Vurnika in slikarke Helene Kottler Vurnik." Gre za prvo od šestih knjig večletnega projekta o življenju in delu zakoncev Vurnik.
Hana Slak, filmska režiserka in scenaristka, avtorica filma Rudar, ki je nastal nastal po življenski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Aliča in njegovi avtobiografiji Nihče.
Čedomir Kolar, mednarodno uveljavljeni filmski producent, z beneškim srebrnim levom v žepu za film Foxtrot izraelskega režiserja in scenarista Samuela Maoza, ki je prejel Veliko nagrado žirije. Za film Na nikogaršnji zemlji režiserja Danisa Tanoviča je kot koproducent prejel oskarja za tujejezični film, za film Pred dežjem režiserja Milčeta Milčevskega pa nominacijo.
lutkar in režiser premierne uprizoritve "Besede iz hiše Karlestein", na poezijo Berte Boetu v Lutkovnem gledališču Maribor.
Srečanje z Dubravko Tomšič Srebotnjak, najbolj uspešno svetovno uveljavljeno slovensko koncertno pianistko.
68. Dubrovniške poletne igre so zaradi množice turistov morale poiskati prostor za uprizarjanje izven legendarnega mestnega obzidja.
Maruša Zorec, izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot arhitekt sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb izjemnih kulturnih vrednot. Zadnja je prenova Švicarije, hiše na samem robu Šišenskega hriba, nekdanjega hotela Tivoli, ki z umetniškimi ateljeji nadaljuje tradicijo nekdanje popularne stavbe, danes predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena.
Gost oddaje Proti etru je bil oblikovalec Emil Kozole, ki oblikovanje in tipografijo postavlja v družbenopolitični kontekst. Med magistrskim študijem oblikovanja na Central Saint Martins v Londonu se je ukvarjal z različnimi načini nadzora na spletu. Tako je nastal njegov projekt Seen, črkovna vrsta, ki omogoča samocenzuro, da lahko vsak izmed nas dobi v pogled, koliko informacij, ki jih delimo preko spleta je izpostavljenih nadzoru. Projekt je vzbudil veliko mednarodne pozornosti, o njem so pisali Le Monde, Der Spiegel, Wired, Vice, Design Taxi in Gizmodo, na 7. bienalu vidnih sporočil je prejel Brumnovo nagrado, kot član kolektiva Ljudje, pa še pet nagrad in tudi največjo nagrado za oblikovanje mobilne aplikacije Flaviar.
Kaya Tokuhisa, gledališka in filmska režiserka, igralka, pevka in likovna umetnica, ob razstavi v NUK-u in klasičnem koncertu v Konservatoriju za glasbo in balet.
Pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, avtorici knjige Gospa s klobukom. »Besedilo in slike vznemirjajo domišljijo in nas spravijo v smeh«, je zapisal Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, kjer je knjiga izšla v zbirki Deteljica.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Neveljaven email naslov