Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miroslav Mandić je filmski režiser in scenarist. V svojem najnovejšem filmu Sanremo je upodobil čas dveh starostnikov v domu za upokojence. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu, ustvarjalci filma pa se lahko pohvalijo tudi z nominacijo Sanrema za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja. O Mandićevem navdihu za film, razumevnaju starostnikov, vlogi režiserja in pomembnosti tega, da občinstvo sprejme film.
Miroslav Mandić je scenarist in režiser celovečernega filma Sanremo, ki je te dni doživel slovensko premiero v Cankarjevem domu
Miroslav Mandić je v svojem najnovejšem filmu Sanremo upodobil čas dveh starostnikov v domu upokojencev. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu. Film so predlagali tudi za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja.
"Dobre pol ure sem bil skupaj z občinstvom na premieri filma v Cankarjevem domu. Ko sem se zavedel, da strmijo v platno in da jih film zanima, sem si oddahnil."
Režiser največjo odgovornost čuti do ustanov, ki so podprle film. "Pomembno mi je bilo, kakšne reakcije bodo," doda. Filmsko snemanje so izvedli v Italiji, v kraju San Vito al Torre, ki je 45 km oddaljen od Trsta. Navdih za filmsko tematiko je režiser dobil v življenjski zgodbi svojega strica, ki ga je obiskoval v domu upokojencev, kjer sta obujala skupne spomine.
"Na njegovem obrazu sem videl nasmeh, ki ga je dobil, ko sem ga odpeljal na svež zrak v park. Ugotovil sem, da narava nanj deluje bolje kot notranji prostori. Ko zdaj vidim to sliko, se spomnim, da sem ob pogledu na stričevo lice začel graditi podobo svojega prihajajočega filma."
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Miroslav Mandić je filmski režiser in scenarist. V svojem najnovejšem filmu Sanremo je upodobil čas dveh starostnikov v domu za upokojence. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu, ustvarjalci filma pa se lahko pohvalijo tudi z nominacijo Sanrema za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja. O Mandićevem navdihu za film, razumevnaju starostnikov, vlogi režiserja in pomembnosti tega, da občinstvo sprejme film.
Miroslav Mandić je scenarist in režiser celovečernega filma Sanremo, ki je te dni doživel slovensko premiero v Cankarjevem domu
Miroslav Mandić je v svojem najnovejšem filmu Sanremo upodobil čas dveh starostnikov v domu upokojencev. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu. Film so predlagali tudi za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja.
"Dobre pol ure sem bil skupaj z občinstvom na premieri filma v Cankarjevem domu. Ko sem se zavedel, da strmijo v platno in da jih film zanima, sem si oddahnil."
Režiser največjo odgovornost čuti do ustanov, ki so podprle film. "Pomembno mi je bilo, kakšne reakcije bodo," doda. Filmsko snemanje so izvedli v Italiji, v kraju San Vito al Torre, ki je 45 km oddaljen od Trsta. Navdih za filmsko tematiko je režiser dobil v življenjski zgodbi svojega strica, ki ga je obiskoval v domu upokojencev, kjer sta obujala skupne spomine.
"Na njegovem obrazu sem videl nasmeh, ki ga je dobil, ko sem ga odpeljal na svež zrak v park. Ugotovil sem, da narava nanj deluje bolje kot notranji prostori. Ko zdaj vidim to sliko, se spomnim, da sem ob pogledu na stričevo lice začel graditi podobo svojega prihajajočega filma."
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Poletna noč je himna slovenske popevke. Besedilo zanjo je pred 51 leti napisala pesnica in pisateljica Elza Budau. Poletna noč je tudi naslov gala koncerta v Križankah, kjer bodo različni izvajalci interpretirali skladbe, za katere je Elza Budau napisala besedilo.
Varja Močnik je filmska selektorica festivala Kino otok, letos je postala urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, že od študija na AGRFT-u pa jo srečujemo kot filmsko in televizijsko režiserko kratkih in dokumentarnih filmov, scenaristko in filmsko publicistko.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
K Nini Zagoričnik prihaja Marko Brdar, filmski snemalec in direktor fotografije filma Zvizdan.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Za ilustracije v knjigi ‘Deček in hiša’ je Maja Kastelic prejela priznanje in plaketo Hinka Smrekarja, po razstavi v Bolonji pa že nekaj ponudb iz različnih evropskih založniških hiš.
Vita Mavrič je skupaj z Janijem Kovačičem pripravila koncert “Vitomil Zupan, šlagerji in pesmi iz zapora”, glasbeni projekt, ki je nastajal leto dni!
Neveljaven email naslov