Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju
Marija Zidar je režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje. Na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož je bil film nagrajen s tremi prestižnimi nagradami; vesno za najboljši dokumentarni film in vesno za montažo ter z nazivom najboljšega dokumantarca, ki ga je v tekmovalnem programu podelilo Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.
"Vesela sem bila nagrade za montažo, ker gre za zelo dolgotrajen in zahteven proces. Posneli smo 250 ur filmskega gradiva, kar za obdobje snemanja dokumentarnega filma v štirih letih niti ni tako veliko. Veliko je bilo vizualnega pristopa in kamere."
Filmska zgodba govori o dolgotrajnem sporu med dvema družinama v albanskem visokogorju, kjer je bilo ubito 18-letno dekle. Hkrati govori tudi o spravi med družinama. Ne gre za ruralno sago, film sprevrača stereotipe. Nastal je v koprodukciji med Slovenijo, Srbijo, Črno goro in Kosovim. Režiserka opozarja, da je krvno maščevanje po kanonu izredno ritualizirano. "To, kar se dogaja danes, ni krvno maščevanje, vsaj tudi po mnenju albanskih strokovnjakov preučevanja kanona."
"Že v raziskavi sem ugotovila, da se v ozadju krvnega maščevanja dogaja nekaj drugega. V tem obdobju je veliko Albancev iskalo azil v tujini. Nevladne organizacije so pisale, da so prosilci za azil v krvnem maščevanju, da bi prej prejeli dovoljenje za bivanje v tuji državi. Vse skupaj je postal šov za Zahod."
Albanska družba ne sledi kontinuiteti iz preteklosti, tega, kar je bilo pred sto leti, ni več. Kot pove režiserka, je imela Albanija verjetno eno najbolj radikalnih oblik komunistične diktature. O tem se ve zelo malo, ker je bil val odkritij pokomunističnih držav 20. stoletja zamujen.
"Punca v filmu ni ubita iz krvnega maščevanja, ampak v sporu, kot posledica dolgotrajnega konflikta. Številke krvnega maščevanja v Albaniji so prenapihnjene. Ne rečem, da ti primeri niso hudi, da ne gre za težke družinske osebne položaje, ampak, kot sem rekla, to niso več krvna maščevanja."
Mariji Zidar je bila v veliko breme obljuba, da bo film pred premiero pokazala tudi družinama, ki nastopata v njem. "To ni samo film, to je zgodba ljudi. S tem lahko tudi posežeš v ta konflikt, ljudje se lahko ne strinjajo s svojo prikazano podobo. Čutila sem veliko moralno odgovornost." Proces ustvarjanja dokumentarnega filma Odpuščanje se je začel leta 2013. Snemanje tega žanra je zelo naporno. Scenaristka filma se je zavedala, da ni šolana, zato je že na terenu začela študij zgodovine dokumantarnega filma, montaže in kamere.
"Stvari nisem videla črno-belih. S podporo in trmo sem se dokopala do konca. Pomembno mi je bilo pokazati, kaj se dogaja v ozadju teh ritualov v sodobnosti. Proces kreganja med ljudmi je povsem vsakdanji. V preteklosti so bile ženske iz pogovorov o krvnem maščevanju vedno izvzete. Tudi ta stereotip modrih, patriarhalnih očakov ne drži. Včasih se moški vedejo kot otroci, kjer nihče ne želi popustiti."
726 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju
Marija Zidar je režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje. Na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož je bil film nagrajen s tremi prestižnimi nagradami; vesno za najboljši dokumentarni film in vesno za montažo ter z nazivom najboljšega dokumantarca, ki ga je v tekmovalnem programu podelilo Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.
"Vesela sem bila nagrade za montažo, ker gre za zelo dolgotrajen in zahteven proces. Posneli smo 250 ur filmskega gradiva, kar za obdobje snemanja dokumentarnega filma v štirih letih niti ni tako veliko. Veliko je bilo vizualnega pristopa in kamere."
Filmska zgodba govori o dolgotrajnem sporu med dvema družinama v albanskem visokogorju, kjer je bilo ubito 18-letno dekle. Hkrati govori tudi o spravi med družinama. Ne gre za ruralno sago, film sprevrača stereotipe. Nastal je v koprodukciji med Slovenijo, Srbijo, Črno goro in Kosovim. Režiserka opozarja, da je krvno maščevanje po kanonu izredno ritualizirano. "To, kar se dogaja danes, ni krvno maščevanje, vsaj tudi po mnenju albanskih strokovnjakov preučevanja kanona."
"Že v raziskavi sem ugotovila, da se v ozadju krvnega maščevanja dogaja nekaj drugega. V tem obdobju je veliko Albancev iskalo azil v tujini. Nevladne organizacije so pisale, da so prosilci za azil v krvnem maščevanju, da bi prej prejeli dovoljenje za bivanje v tuji državi. Vse skupaj je postal šov za Zahod."
Albanska družba ne sledi kontinuiteti iz preteklosti, tega, kar je bilo pred sto leti, ni več. Kot pove režiserka, je imela Albanija verjetno eno najbolj radikalnih oblik komunistične diktature. O tem se ve zelo malo, ker je bil val odkritij pokomunističnih držav 20. stoletja zamujen.
"Punca v filmu ni ubita iz krvnega maščevanja, ampak v sporu, kot posledica dolgotrajnega konflikta. Številke krvnega maščevanja v Albaniji so prenapihnjene. Ne rečem, da ti primeri niso hudi, da ne gre za težke družinske osebne položaje, ampak, kot sem rekla, to niso več krvna maščevanja."
Mariji Zidar je bila v veliko breme obljuba, da bo film pred premiero pokazala tudi družinama, ki nastopata v njem. "To ni samo film, to je zgodba ljudi. S tem lahko tudi posežeš v ta konflikt, ljudje se lahko ne strinjajo s svojo prikazano podobo. Čutila sem veliko moralno odgovornost." Proces ustvarjanja dokumentarnega filma Odpuščanje se je začel leta 2013. Snemanje tega žanra je zelo naporno. Scenaristka filma se je zavedala, da ni šolana, zato je že na terenu začela študij zgodovine dokumantarnega filma, montaže in kamere.
"Stvari nisem videla črno-belih. S podporo in trmo sem se dokopala do konca. Pomembno mi je bilo pokazati, kaj se dogaja v ozadju teh ritualov v sodobnosti. Proces kreganja med ljudmi je povsem vsakdanji. V preteklosti so bile ženske iz pogovorov o krvnem maščevanju vedno izvzete. Tudi ta stereotip modrih, patriarhalnih očakov ne drži. Včasih se moški vedejo kot otroci, kjer nihče ne želi popustiti."
Avtorica celovečernega filma Zgodovina ljubezni, katerega premiera bo te dni v slovenskih kinematografih.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Kozmopolit, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo zastopal Slovenijo na 58.beneškem umetnostnem bienalu s projektom "Here we go again ... SYSTEM 317." Projekt je rezultat večletnega raziskovalnega dela iz serije Resolucija, ki podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za probleme v družbi. Marko Peljhan živi med Slovenijo in Kalifornijo, kot redni profesor predava na univerzi UC Santa Barbara, kjer je postal tudi predstojnik oddelka Znanost in umetnost.
David Groleger v nalogi raziskuje našo demografsko bilanco, ugotovi, da od vseh evropskih držav živi največ mladih do 34.leta doma pri starših v Sloveniji, pove, kako vpliva zasebna lastnina na trenutno stanje oderuškega trga najemnih stanovanj v državi in sklene z ugotovitvijo, da država potrebuje takšen stanovanjski sklad, ki bi uravnaval stanovanjski trg za cenovno vzdržen najem neprofitnih stanovanj in celo poda predloge, kako prestrukturirati obstoječe stanovanjske sklade. V ta namen, v nalogi razvije poseben tip atrijskih hiš, modularnih stanovanj, študentskih enot.
Čilenska pisateljica Lola Larra in čilenski ilustrator Vicente Reinamontes sta avtorja prve skupne knjige A sud dell' Alameda, Jug Alamede, ki je bila predstavljena na letošnjem 56.bolonjskem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo. Gre za dve zgodbi in dva pogleda na študentsko gibanja leta 2006, ko so mladi zahtevali enake možnosti študija za vse, neglede na socialne razlike. Demonstracije, ki so se nadaljeval še v letu 2011 in 2013, so nekaj let kasneje dosegle svoj namen.
Čriček jo je ponesel v svet Ilustracije Ane Zavadlav iz knjige »Čriček in temačni občutek«, nizozemskega avtorja Toona Tellegena so bile razstavljene na mednarodni razstavi ilustratorjev na 34. Bolognskem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature, pred tem pa je za svojega simpatičnega črička prejela posebno priznanje na natečaju ilustracije 'Nami Concours 2019, v Južni Koreji.
Industrijski oblikovalec, vodja Centra za oblikovanje zunanjosti Mercedesovih osebnih avtomobilov.
Gostja je bila Urša Menart, mlada filmska ustvarjalka, scenaristka in režiserka celovečernega prvenca Ne bom več Luzerka ter predsednica Društva slovenskih filmskih režiserjev.
Janez Dovč, multiinstrumentalist, skladatelj in harmonikar, ki je najprej doštudiral fiziko in se nato predal glasbi. Je avtor koncepta, glasbe in izvedbe glasbeno-gledališke predstave 'Tesla', o delu in življenju Nikole Tesle.
'Naša osnovna misel uprizoritve Molierjevega Tartuffa v Mestnem gledališču Ljubljana je bila neka nadčasovnost', razlaga režiser Tin Grabnar, ki je skupaj z dramaturginjo Brino Klampfer in scenografom Dorijanom Šilcem debitiral že na Malem odru SNG Drama s predstavo Prekleti kadilci, Svetlane Makarovič.
»Če sproti ne razrešiš nekatere stvari, niso zares pozabljene, so samo zamolčane in to je taka pomembna razlika,« Miha Mazzini, scenarist in režiser celovečernega prvenca Izbrisana.
Gost Nine Zagoričnik je bil režiser in pisatelj Nejc Gazvoda. V pogovoru sta se sprehajala med gledališem in filmom.
Sinja Ožbolt, koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja na področju sodobnega plesa kot samostojne umetniške zvrsti.
Igralka Maruša Majer, skladatelj Tomaž Svete ter arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva
Polona Juh, gledališka in filmska igralka, trenutno v vlogi Ane Petrovne, v Čehovi drami Ivanov, na velikem odru SNG Drama, v novem TV igrano-dokumentarnem filmu 'Ivan in Karla' pa je odigrala vlogo kiparke Karle, dolgoletne prijateljice dramatika in pisatelja Ivana Mraka.
Tina Konec, mlada vizualna umetnica, ki te dni razstavlja kar v dveh slovenskih galerijah
Nova odrska priredba Jere Ivan je nastala po dveh knjižnih predlogah: avtobiografski knjigi “Spomini vrtnice”, Exupéryjeve žene Consuelo in knjigi Mali princ.
Majda Širca, avtorica televizijskega dokumentarnega filma Devet krogov, ki je nastal po nedokončani televizijski nanizanki « Vodnik po Ljubljani ".
Neveljaven email naslov