Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT, avtorja filma Sutherland v okvirju, ki sta ga pred epidemijo posnela v Južni Afriki
Afrika ju je zanimala zaradi suše, ki je iz leta v leto hujša. Tja sta šla brez strogo začrtane ideje o končnem rezultatu. Znašla sta se v majhnem kraju Sutherland, kjer je bilo veliko zanimivih ljudi. "Začela sva jih portretirati," povesta Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik, avtorja 21-minutnega dokumentarnega filma Sutherland v okvirju. Zakaj sta si izbrala ravno tematiko vode?
"Pri tematiki vode me je najbolj fasciniralo to, da smo pod vprašaj postavili neko slovensko samoumevnost. Voda je v Afriki tudi nepredstavljiva. Opazovala sva skupnost, ki se začne sesedati sama vase, ko nima več vode." – Matjaž Jamnik
Pri dokumentarnem filmu je izredno pomembno graditi na zaupanju. "Biti tujec je v Južni Afriki dobro in slabo," dodata. Nekateri so ju sprejeli z odprtimi rokami, ko sta kot tujca vstopila v njihove skupnosti, nekaj pa je bilo tudi manj lepih sprejemov. Spet drugi so njun obisk videli kot grožnjo in ju tako tudi obravnavali. Zasedla sta pozicijo obiskovalcev iz zahodnega sveta.
"Sva mlada bela človeka, vidi se nama, da prihajava iz privilegiranega sveta. Vedno znova me pretrese nezmožnost prestopanja kanjonov, ki so sistemsko in zgodovinsko zakoreninjeni. To se ne odrazi samo na sistemskem odnosu, ampak tudi v odnosu človeka do sočloveka." – Gaja Naja Rojec
"Ko odraščaš v družini in širši družbi, kjer je bolj ali manj vse dobro, si prepričan, da smo si vsi enaki. Opazil sem, da sem se v Afriki želel z vsakim pogovarjati. Nisem se mogel pogovarjati z vsemi, sploh pa ne na enak način. Takrat sem postal pozoren na veliko luknjo zgodovine, ki je vezana na barvo kože." – Matjaž Jamnik
726 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT, avtorja filma Sutherland v okvirju, ki sta ga pred epidemijo posnela v Južni Afriki
Afrika ju je zanimala zaradi suše, ki je iz leta v leto hujša. Tja sta šla brez strogo začrtane ideje o končnem rezultatu. Znašla sta se v majhnem kraju Sutherland, kjer je bilo veliko zanimivih ljudi. "Začela sva jih portretirati," povesta Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik, avtorja 21-minutnega dokumentarnega filma Sutherland v okvirju. Zakaj sta si izbrala ravno tematiko vode?
"Pri tematiki vode me je najbolj fasciniralo to, da smo pod vprašaj postavili neko slovensko samoumevnost. Voda je v Afriki tudi nepredstavljiva. Opazovala sva skupnost, ki se začne sesedati sama vase, ko nima več vode." – Matjaž Jamnik
Pri dokumentarnem filmu je izredno pomembno graditi na zaupanju. "Biti tujec je v Južni Afriki dobro in slabo," dodata. Nekateri so ju sprejeli z odprtimi rokami, ko sta kot tujca vstopila v njihove skupnosti, nekaj pa je bilo tudi manj lepih sprejemov. Spet drugi so njun obisk videli kot grožnjo in ju tako tudi obravnavali. Zasedla sta pozicijo obiskovalcev iz zahodnega sveta.
"Sva mlada bela človeka, vidi se nama, da prihajava iz privilegiranega sveta. Vedno znova me pretrese nezmožnost prestopanja kanjonov, ki so sistemsko in zgodovinsko zakoreninjeni. To se ne odrazi samo na sistemskem odnosu, ampak tudi v odnosu človeka do sočloveka." – Gaja Naja Rojec
"Ko odraščaš v družini in širši družbi, kjer je bolj ali manj vse dobro, si prepričan, da smo si vsi enaki. Opazil sem, da sem se v Afriki želel z vsakim pogovarjati. Nisem se mogel pogovarjati z vsemi, sploh pa ne na enak način. Takrat sem postal pozoren na veliko luknjo zgodovine, ki je vezana na barvo kože." – Matjaž Jamnik
Janez Grošelj je po izobrazbi magister arhitekture. Svojo ustvarjalnost odkriva v manjšem in bolj intimnem polju svetlobe in svetlobne umetnosti. Na festivalu Svetlobna gverila sodeluje že četrtič. V parku ob Križankah je postavil svetlobno instalacijo Valoskop, ki nam razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij, oziroma prostor lahko prenaša energijo, svetlobo, zvok ali podatke.
Nina Zagoričnik tokrat v oddaji Proti etru gosti urbanega čebelarja in filmskega kritika Gorazda Trušnovca.
Režiserka in producentka neodvisnih animiranih filmov, Špela Čadež, se predstavlja na skupinski razstavi Svobodno sonce, v Mestni galeriji Ljubljana. "Vedno razstavljam tisto, kar počnem. Trenutno prvič razstavljam film, ki še ni končan. Na žalost ni dokončan zaradi koronavirusa. Imela sem zelo obetavne filmske koprodukcije, ki pa so še vedno na čakanju, je pa tudi res, da so vsi svetovni festivali odpovedani ali predstavljeni na splet."
Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma.
Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Tržaška Slovenka Ivana Godnik že od samega začetka spremlja in poroča o dogajanju v zvezi z izbruhom novega koronavirusa v Furlaniji in Benečiji za italijansko medijsko hišo RAI
Gost oddaje Proti etru je Čedomir Kolar, filmski producent, ki živi in dela v Parizu.
Nina Zagoričnik je poklicala Tadeja Zupančiča v London ravno pred ploskanjem vsem zdravstvenim delavcem, ki v teh dneh požrtvovalno pomagajo vsem obolelim za koronavirusom. Tadej Zupančič se je v London preselil leta 1991 in pravi, da tako praznega mesta še ni videl. “So stvari, ki jih nisem pričakoval, da se bodo zgodile. Svoje sosede sem videl prvič po enem tednu – na balkonu, vsi se držimo samoizolacije. Bil sem tudi na daljših sprehodih, na katerih ne vidiš nikogar, ljudje se izogibajo drug drugega. Se pozdravljamo, olika ostaja, lahko pa vidite prizore popolnoma praznega mesta. To so prizori, ki smo jih lahko nazadnje videli v filmu 28 dni pozneje. V Londonu sem od leta 1991, a česa takega ni bilo mogoče videti niti po terorističnih napadih. Nikoli.” Tadej Zupančič upa, da se bomo iz tega obdobja nekaj naučili.“Upam, da bodo stvari drugačne, ko bo tega konec. Da bo političen sistem začel delati za človeka, in ne obratno. Razmišljam o vseh teh stvareh, o katerih razmišljaš, ko hočeš nekaj napisati, ko se pogovarjaš s prijateljih na kavi.”
Gost oddaje Proti etru je Peter Svetina, pisatelj in pesnik, eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. Peter Svetina je skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem tudi avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.
Peter Svetina, eden najbolj popularnih slovenskih mladinskih pisateljev, pesnik, prevajalec in predavatelj na univerzi v Celovcu, je eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. S svojim izjemnim opusom knjižnih del za mladino se je znašel v družbi najboljših mladinskih pisateljev na svetu Peter Svetina je tudi skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki jo razglasijo 2.aprila, ko praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.
Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej. Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge. Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih. Foto: RTVSLO.SI
Gost oddaje Proti etru je Martin Turk, filmski režiser in scenarist, avtor celovečernega filma Ne pozabi dihati, ki je te dni doživel slovensko premiero. Gre za intimno dramo o odraščanju, prvi ljubezni, ljubosumju, prepletena s spomini na čase otroškega brezbrižja. To je projekt, o katerem sem razmišljal, ko sem bil še študent na Akademiji. Film je v celoti posnet v Beli krajini. Zakaj Bela krajina, razlaga režiser Martin Turk, zato, ker je to pokrajina, ki diha.
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Foto: Dan Adlešič
Gost oddaje Proti etru je Rok Biček, filmski režiser in scenarist, ki je prejel za svojo filmsko ustvarjalnost, dokumentarni film Družina, nagrado Prešernovega sklada. V ospredju zgodbe je junak-antijunak Matej, fant, ki izhaja iz družine oseb s posebnimi potrebami in išče svojo pot. Danes je Matej poslovni človek, še vedno živi v družinski hiši skupaj s starši in tudi skrbi zanje.
Neveljaven email naslov