Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ana Jerman: Zdi se mi pomembno, da si lahko vsak sam organizira življenje tako, kot si želi

15.12.2023

Gostja je mlada arhitektka Ana Jerman, ki je za svojo magistrsko nalogo Za vse je mesto, prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Njena projektna študija bivalnih tipologij za ranljive skupine in idejna zasnova prostorov skupnosti na območju Hrovatinovega vrta v Ljubljani, zastavlja vprašanje ali lahko arhitektura ustvarja enakopravne pogoje bivanja za vse ter ali lahko spodbuja odprto in vključujočo družbo?

S skrajno skrbno zasnovanim idejnim projektom Ana Jerman konkretizira vizijo deinstitucionalizacije in integracije ranljivih skupin ter uveljavljanje »pravice do mesta«. Njeno magistrsko delo ponuja poglobljeni razmislek o zasnovi dostojnega življenjskega prostora in arhitekture za vse.


Proti etru

732 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Ana Jerman: Zdi se mi pomembno, da si lahko vsak sam organizira življenje tako, kot si želi

15.12.2023

Gostja je mlada arhitektka Ana Jerman, ki je za svojo magistrsko nalogo Za vse je mesto, prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Njena projektna študija bivalnih tipologij za ranljive skupine in idejna zasnova prostorov skupnosti na območju Hrovatinovega vrta v Ljubljani, zastavlja vprašanje ali lahko arhitektura ustvarja enakopravne pogoje bivanja za vse ter ali lahko spodbuja odprto in vključujočo družbo?

S skrajno skrbno zasnovanim idejnim projektom Ana Jerman konkretizira vizijo deinstitucionalizacije in integracije ranljivih skupin ter uveljavljanje »pravice do mesta«. Njeno magistrsko delo ponuja poglobljeni razmislek o zasnovi dostojnega življenjskega prostora in arhitekture za vse.


21.06.2024

Mojca Kranjc: Če gledalec želi spremljati predstavo, se mora identificirati

Gostja je Mojca Kranjc, dramaturginja v SNG Drama, prevajalka in urednica gledaliških listov, ki je pred dokončno izselitvijo zaradi prenove Drame poskrbela za vso knjižnično in literarno gradivo. "V tistem gledališču, kjer imamo dialog, ta verbalni element, je pa jezik zelo pomemben."


14.06.2024

Tina Vrbnjak: Lady Macbeth je vloga, ki bi jo rada raziskala

"Niti ne gre zato, kaj bi rada igrala, ampak bolj s kom, kaj, v kakšnem konceptu in s kakšno možnostjo vpletenosti pri ustvarjalnem procesu. In pa seveda ekipa, kolegi!"


07.06.2024

Andrej in Rok Predin, uspešen ustvarjalni bratski tim

Skupaj sodelujeta pri številnih slikanicah. Andrej kot pisatelj in Rok kot ilustrator. In čeprav ustvarjata tudi vsak zase, najbolj uživata, ko gre za skupni projekt. V kratkem bosta predstavila novo slikanico Bovši cirkus, Andrej je avtor zgodbe, ki pa je prvič nastala po likovni podobi brata Roka. Končno jima je uspela tudi dogoletna želja, da bi ustvarila animiran film. Skupaj s producentom Miho Černcem so se odločili za legendarno pravljico Muco Copatarico, pisateljice Ele Peroci. Andrej je priredil scenarij, Rok pa se je lotil filmske animacije in režije, po ilustracijah Ančke Gošnik Godec. Muco Copatarico zagotovo čaka zanimiva filmska pot!


31.05.2024

Matej Andraž Vogrinčič

Matej Andraž Vogrinčič se je s Happeningom (Izlet) predstavil v Cukrarni, znan po svojih zunanjih prostorskih intervencijah, ki velikokrat interpretirajo zgodbe, povezane s prostorom oziroma predmeti v njem. V mesecu maju je predstavil svojo najnovejšo prostorsko intervencijo Izlet, pod požarnimi stopnicami Cukrarne. Gre za njegov prvi projekt v gibanju, ki se ukvarja s fizičnim in mentalnim delom Cukrarne.


24.05.2024

Rok Žnidaršič: Prejemnik najvišjega Plečnikovega priznanja

Arhitekt Rok Žnidaršič je prejemnik najvišjega Plečnikovega priznanja za projekt "Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji", ki ga je prejel skupaj z arhitekti biroja Medprostor (Jerneja Fischer Knap, Samo Mlakar, Katja Ivić in Dino Mujić). Žička kartuzija je historična rekonstrukcija, kjer so obnovili cerkev, vključno z novo pomično streho. Projekt je bil v marsičem zelo zahteven, a je ohranil karakter ruševine. Rok Žnidaršič je docent na Fakulteti za arhitekturo in od leta 2023 podžupan mesta Ljubljana.


13.05.2024

Vid Hajnšek: V mojih sanjah raste vsako noč drevo

V mojih sanjah raste vsako noč drevo je naslov dokumentarnega filma režiserja, scenarista in pedagoga Vida Hajnška, ki je svetovno premiero doživel na festivalu dokumentarnega filma v Solunu.


10.05.2024

Matevž Granda, arhitekt in umetniški direktor revije Outsider

Gost oddaje proti etru spet ta dež je umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, ki se kot arhitekt navdušuje gradnji z zbito zemljo, eno najbolj arhaičnih tehnik, kar jih človeštvo pozna, ki pa je vse bolj prisotna v sodobni arhitekturi. Marsikje po svetu in tudi v Sloveniji izvajajo posebne izobraževalne delavnice, saj postaja gradnja z zemljo vse pomembnejša. Revija Outsider je lani organizirala mednarodno delavnico Arhitektura in zemlja, ki je privabila izredno zanimanje mladih iz vseh koncev sveta. Med drugim so raziskovali različne možnosti, ki jih omogoča že preprost vogalni zidni modul. Matevž Granda se je pred kratkim pridružil odpravi v Egipt , ki je pod okriljem Filozofske fakultete obiskala kraje, kjer je arhitekt Milan Kovač deloval v 80.letih z različnimi predlogi, kako ohranit eno najstarejših dediščin na svetu.


02.05.2024

Draga Potočnjak: Vsi moramo imeti malo manj, da bodo drugi lahko imeli malo več

Draga Potočnjak je avtorica krstne izvedbe drame Teci, Maša, teci, ki je konec aprila doživela premiero na Malem odru MGL-ja v režiji Nine Šorak. "To je drama, ki se ukvarja s kriminalom, čeprav v igri govorim o tem, kakšen svet si želim", pravi igralka, dramatičarka in pisateljica. Pred kratkim je prejela nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, nekaj dni pozneje pa začela z gladovno stavko v podporo Palestini ter prenehanju vojne v Gazi. Vsa njena literatura je prežeta z družbeno angažiranostjo, kot prostovoljka pa se je veliko let posvečala migrantom in otrokom s posebnimi potrebami.


26.04.2024

Manca Juvan: Evropska mesta, ki so nekoč veljala za pojem svobode, doživljajo v novem tisočletju nove prelomne spremembe

O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.


23.04.2024

Kako prikazat ilustracijo na več načinov in v različnih merilih?

S tem se veliko ukvarja oblikovalski biro Sara&Sara, ki sta ga ustanovili arhitektki Sara Badovinac in Sara Škarica, avtorici postavitve obeh razstav slovenskih ilustratorjev, ko je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem in na Bolognskem knjižnem sejmu. Biro Sara&Sara je specializiran za oblikovanje izdelkov ter prostorskih instalacij, ki so bolj povezane z umetnostjo.


11.04.2024

Protideževna juha

Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je ilustratorka Ana Maraž, ki je svoje ilustracije iz knjige Protideževna juha Majde Koren, razstavljala kar na dveh prizoriščih 61. Bolognskega knjižnega sejma otroške in mladinske literature: na skupinski razstavi slovenskih ilustratorjev, ki je bila v sklopu letošnje predstavitve Slovenije kot častne gostje, mednarodna žirija pa je njeno delo izbrala med 3520 ilustratorji iz 81. držav ter Ano uvrstila skupaj z 79 ilustratorji iz vsega sveta na letošnjo 58. ilustratorsko razstavo.


05.04.2024

Helena Kraljič, pisateljica in ustanoviteljica založbe Morfem, ki se samostojno predstavlja na knjižnem sejmu v Bologni

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.


25.03.2024

Vladimir Vidmar, kustos slovenske predstavitve na Beneškem bienalu umetnosti 2024

Vladimir Vidmar je kurator slovenske predstavitve na 60. Beneškem bienalu umetnosti v mesecu aprilu, kjer nas bo letos zastopala slikarka in kiparka Nika Špan, konceptualna umetnica, ki živi in ustvarja v Duesseldorfu in v Ljubljani. Letošnjo temo bienala "Tujci povsod" je izbral brazilski kurator Adriano Pedrosa, sicer umetniški direktor Muzeja sodobne umetnosti v Sao Paulu in se osredotoča na umetnike, ki so sami tujci, priseljenci, izseljenci, diaspora, emigranti, izgnanci in begunci.


22.03.2024

Tjaša Črnigoj: Neprecenljiv glas v sodobnem gledališču

Tjaša Črnigoj, gledališka režiserka in dramatičarka je avtorica dokumentarne predstave Punce, ki temelji na pričevanjih oziroma zgodbah žensk treh različnih generacij. Gre za Tjašino drugo sodelovanje z reškim Kolektivom Igralke, prvo, igra Babice je bilo leta 2020. Skupaj se lotevajo tem odraščanja, prvih seksualnih izkušenj in spolne vzgoje, ki so jo bile deležne različne generacije žensk. Predstavlja pa tudi družbeni izrez od leta 1957 pa vse do časa nekdanje Jugoslavije. Predstavo Punce je navdihnil članek gimnazijke Vite Tilan, ki ga je naslovila: "Moje telo je moja last" in je izšel v časopisu Kult Prve reške gimnazije. "V projektu Borba, ustvarjalke rekonstruirajo prizadevanja za reproduktivne pravice v Jugoslaviji, ki so se spolnih pravic dotikala zgolj implicitno, a so utrla pot za to, da danes lahko sploh govorimo o pravici do seksualnega užitka," pravi režiserka Tjaša Črnigoj, ki deluje tako na neodvisni kot tudi na institucionalni gledališki sceni. Režirala je Gilgalovanje v Gledališču Glej, Hamletovanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Smrčuljčico v produkciji SNG Nova Gorica in druge. Tjaša Črnigoj je dobitnica nagrade "Ženske ženskam 2024", ki jih je že peto leto podeluje festival Mesto žensk za trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih. Ob podelitvi nagrade je komisija zapisala:Tjaša Črnigoj je neprecenljiv glas v sodobnem gledališču, ki ne le ustvarja umetnost, temveč s svojim delom osvetljuje pomembna vprašanja, ki so pogosto družbeno in umetniško prezrta.


15.03.2024

Mila Turajlić: Beograjska režiserka

Režiserka se je z Labudovičem prvič srečala na filmskem festivalu v Maroku, kjer se je tudi podrobno seznanila z njegovim obdobjem v Alžiriji. Presenečena, da v Beogradu o njem ne obstaja noben zapis, kmalu ugotovi, da je v enem od prestižnih alžirskih muzejev, njegovo delo razstavljeno skupaj s tistimi Alžirci, ki so se bojevali za neodvisnost. Stevan Labudović je poleg znamenitega beograjskega vrha neuvrščenih, dokumentiral tudi vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta. Njegovi posnetki so polnili legendarne beograjske Filmske novosti, ki jih je gledala vsa tedanja Jugoslavija. Filmsko zgodbo o snemalcu Labudoviču je Mila Turajlić naslovila 'Neuvrščeni: Dosje Labudović' in jo gledamo v dveh delih, v prvem portret fotografa in snemalca, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na vseh njegovih popotovanjih, v drugem pa tajno misijo v Alžiriji, kjer je med alžirsko osvobodilno fronto posnel 62 kilometrov filmskega traku. Nič čudnega, da ga v filmu imenuje "filmsko oko Alžirske revolucije".


07.03.2024

Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

Zajeti v izviru oziroma v prevodu Slovenski otroci Lebensborna, je avtorski projekt režiserke Maja Weiss ter pisateljice in scenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film bo 13. marca predstavljen na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn. To je že drugi film Maje Weiss. Prvi z naslovom Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci je bil premierno prikazan leta 2014.


01.03.2024

Leon Zakrajšek: Štiridesetletno potovanje po japonski umetnosti

Leon Zakrajšek je slovenski slikar in grafik, ki se je v štiridesetletnem potovanju v japonsko umetnost tako vrasel v dediščino obeh kultur, da je postal pravcati japonski Slovenec. Tako je zapisal Milček Komelj v katalogu k razstavi OJIGI (Poklon), v ljubljanski galeriji Atelje Galerij, s katero se umetnik poklanja vsem svojim profesorjem in drugim japonskim umetnikom. Novembra lani je japonska vlada Leonu Zakrajšku podelila cesarsko odlikovanje reda vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki.


15.02.2024

Daša Ličen: Do Trsta čutimo nekakšno nostalgijo

Dr. Daša Ličen je raziskovalka na ZRC SAZU, antropologinja, ki je zadnjih pet let raziskovala življenje habsburškega Trsta od leta 1848 do 1916. Njena znanstvena študija je bila najprej doktorska disertacija, nato pa je izšla še kot knjiga z naslovom Meščanstvo v zalivu ter podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Trst je bil vse od 14.stoletja naprej del Habsburškega imperija in šele v 18. in 19. stoletju se je razmahnil kot slikovito pristaniško mesto in kmalu postal četrto največje mesto imperija.


09.02.2024

Jan Krmelj: Zgodba se konča, a se ne začne

Gost je Jan Krmelj, predstavnik mlade generacije gledaliških režiserjev (1995), raziskovalec zvoka, skladatelj in pesnik. Njegov pesniški prvenec Relikvije dihanja je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado. Druga pesniška zbirka Uho je lani izšla pri založbi Beletrina.


02.02.2024

Milko Lazar: Nič ne gre zlahka, tudi v baletu ne

Milko Lazar, slovenski skladatelj, pianist, čembalist, saksofonist in dirigent, deluje na področju sodobne komponirane in jazzovske glasbe. Z različnimi zasedbami je posnel več kot petdeset plošč ter dvajset avtorskih albumov. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija ter orkestre v tujini. Njegova dela so izvajali po Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji. Poznan pa je tudi po svojem sodelovanju s koreografom Edvardom Clugom. Skupaj se približujeta trideseti številki vseh njunih skupnih baletov. 15. februarja bomo v Berlinski operi doživeli premiero njune nove baletne uprizoritve Sen kresne noči.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov