Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v oddaji Prvi na maturi.
Pri maturitetnem izpitu iz geografije je treba pozorno prebrati navodila in vprašanja
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v pogovoru s sogovornico iz II. gimnazije Maribor. Mateja Krumpak, tajnica splošne mature in profesorica geografije, opozarja na to, da mladi kar nekaj točk izgubijo pri najbolj enostavnih vprašanjih. To pa zato, ker ne preberejo dovolj natančno navodil ali vprašanja. Če piše obkroži, podčrtaj, pojasni, naštej – se je treba tega držati.
“Natančno branje navodil včasih že skriva polovico odgovora.”
Maturitetni izpit za geografijo zajema 2 izpitni poli, ki ju maturanti pišejo 90 minut. V prvi poli so vključena področja znanja obča geografija, regionalna geografija sveta in Evrope; v drugi pa obča geografija in Geografija Slovenije. Notranji del izpita, ki so ga morali dijaki že opraviti, pa vključuje terenske vaje, laboratorijske vaje in strokovno ekskurzijo. Katera področja mladi rešujejo bolje, katera slabše:
“Dobro so rešena področja, ki se navezujejo na regionalno geografijo sveta in Evrope. Tukaj večjih težav ne vidimo. Zagotovo je močno področje tudi družbena geografija, več težav pa mladim povzročajo naloge iz fizične geografije, zlasti geomorfologije, torej površje, refief, kamninska zgradba. Imajo pa veliko, veliko težav tudi pri regionalni geografiji Slovenije, kar je zelo zanimivo, saj je Slovenija naša domača deleža in o njej poslušamo, slišimo, se učimo že vse od osnovne šole naprej.”
80 epizod
Za maturante smo pripravili različne vsebine v pomoč pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v oddaji Prvi na maturi.
Pri maturitetnem izpitu iz geografije je treba pozorno prebrati navodila in vprašanja
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v pogovoru s sogovornico iz II. gimnazije Maribor. Mateja Krumpak, tajnica splošne mature in profesorica geografije, opozarja na to, da mladi kar nekaj točk izgubijo pri najbolj enostavnih vprašanjih. To pa zato, ker ne preberejo dovolj natančno navodil ali vprašanja. Če piše obkroži, podčrtaj, pojasni, naštej – se je treba tega držati.
“Natančno branje navodil včasih že skriva polovico odgovora.”
Maturitetni izpit za geografijo zajema 2 izpitni poli, ki ju maturanti pišejo 90 minut. V prvi poli so vključena področja znanja obča geografija, regionalna geografija sveta in Evrope; v drugi pa obča geografija in Geografija Slovenije. Notranji del izpita, ki so ga morali dijaki že opraviti, pa vključuje terenske vaje, laboratorijske vaje in strokovno ekskurzijo. Katera področja mladi rešujejo bolje, katera slabše:
“Dobro so rešena področja, ki se navezujejo na regionalno geografijo sveta in Evrope. Tukaj večjih težav ne vidimo. Zagotovo je močno področje tudi družbena geografija, več težav pa mladim povzročajo naloge iz fizične geografije, zlasti geomorfologije, torej površje, refief, kamninska zgradba. Imajo pa veliko, veliko težav tudi pri regionalni geografiji Slovenije, kar je zelo zanimivo, saj je Slovenija naša domača deleža in o njej poslušamo, slišimo, se učimo že vse od osnovne šole naprej.”
Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!
Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj.
Maturitetni esej bo letos zaradi posledic koronavirusnega obdobja nekoliko prilagojen, do nekaterih sprememb pa bo prišlo tudi pri ocenjevanju jezikovnega dela eseja. Več nam je pojasnila glavna ocenjvalka za slovenščino pri državni predmetni komisiji za splošno maturo, ki je dala tudi napotkov za pisanje eseja.
Letos bodo pri maturitetnem eseju veljale določene prilagoditve, uvajajo pa se tudi novosti pri ocenjevanju jezikovnega dela pisanja - spremenil se je namreč način točkovanja. Novosti bodo pripomogle k manj stresnemu pisanju in najbrž pri komu tudi k povišanju ocene eseja, saj se bodo jezikovna pravilnost, zgradba in slog ocenjevali bolj celostno. Napake se ne bodo več seštevale in točke po določenem številu napak odbijale, temveč bodo ocenjevalci ocenjevali celotno kandidatovo sporazumevalno zmožnost. Kaj to pomeni, smo izvedeli od glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irene Velikonja Kolar.
Tudi letošnja generacija maturantov bo imela - najbrž zadnja - nekaj prilagoditev na splošni maturi. Zadnja leta njihovega šolanja so bila namreč zaradi izobraževanja na daljavo in drugih omejevalnih ukrepov nekoliko okrnjena, zato bo tudi letos pri nekaterih predmetih veljala večja izbirnost, dovoljenih bo več pripomočkov, na ustnih delih izpita pa bo v poštev prišlo 15 % manj snovi. Ne bo pa več 10-odstotnega bonusa, ki je veljal lansko leto. Tudi o postopkih vpogleda in ugovora ter posledicah okužbe s koronavirusom smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.
Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.
Na Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.
Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.
V zadnji letošnji oddaji Prvi na maturi govorimo o značilnostih književnosti po drugi svetovni vojni, glavnih predstavnik in delih tega zelo pestrega in plodnega odbodja v literaturi. Hkrati razrešujemo tudi terminološko zagato: kaj je moderna, kaj modernizem, kaj postmodernizem? In kam sodi moderni roman?
Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v Evropi. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem.
"Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem je govora v tokratni oddaji Prvi na maturi.
Literarnemu obdobju romantike je v svetovni književnosti sledil prav nič romantičen odgovor - realitem, pri katerem so pisateljeli težili k objektivnemu opisovanju stvarnosti. Pri nas je bilo nekoliko drugače, Prešernov vpliv se je močno čutil tudi v drugi polovici 19. stoletja. O relaizmu v svetu in pri nas več v oddajo Prvi na maturi.
Odgovor na razsvetljenstvo, posledica viharništva, tudi francoske revolucije ter vedno močnejšega meščanstva je bilo v književnosti obdobje romantike, ki je zavrnilo razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma in klasicistično urejen in skladen svet. Kaj morajo o tem obdobju vedeti maturanti?
17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem je z Molierom zaznamoval Francijo, medtem pa pri nas ni pustil veliko sadov. Je pa zato barok na naših tleh prinesel razmah pridig.
Pri renesansi gre za preporod evropske miselnosti, saj je idejno in kulturno ozadje tega obdobja humanizem. Ta v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem in Špelo Šebenik.
Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij.
V tem tednu oddajo Prvi na maturi posvečamo literarnih obdobjem – njihovim značilnostim, glavnim predstavnikom in delom, ki na maturante čakajo na ustnem delu mature pri slovenščini. V naslednjih minutah se bomo vrnili v srednji vek – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Klemna Laha.
Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih in predstavnikih. Čeprav je pisni del mature iz slovenščine že za dijaki, pa jih ustni del - književnost - še čaka. V pomoč so jim lahko naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda na v antiki. Gre za obdobje Grkov in Rimljanov, antika je torej ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor.
Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, so letošnji maturanti že odpisali v začetku maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 31. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, Ireno Štuhec.
Neveljaven email naslov