Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Nacionalni nogometni center Brdo.
Za dobro delovanje reprezentance je tako še kako pomembna tudi infrastruktura za treninge oziroma okolje, kjer se ekipa taktično pripravi na nasprotnika
Nogomet, ki je v modernem času eden najbolj priljubljenih športov na svetu, ima pomembno politično in socialno vlogo. Ljudje se med seboj povezujejo v skupine, ki navijajo za svoje ekipe. Ob tekmah se ljudje družijo in komunicirajo in vzdržujejo pripadnost določeni skupini. Nacionalne nogometne ekipe so prav tako odlično sredstvo promocije na državni ravni. Za dobro delovanje reprezentance je pomembna tudi infrastruktura za treninge oziroma okolje, kjer se ekipa taktično pripravi na nasprotnika. Pred zadnjima dvema kvalifikacijskima tekmama slovenske reprezentance za Evropsko nogometno prvenstvo 2020, je Prvi obiskal Nacionalni nogometni center Brdo.
Poleg nogometnih igrišč se na posestvu Brdo nahajata večnamenski športni objekt kot tudi upravna stavba. Prihodnje leto bomo obeleževali 100 let krovne nogometne organizacije na Slovenskem. Po besedah predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatoviča se tako spodobi, da ima slovenski nogomet takšen objekt.
Nacionalni center je potreben ne samo za obeležitev jubileja ampak predvsem za dnevno delovanje zaposlenih. Tukaj delujejo tehnične in strokovne službe nogometne zveze. Vedno več je aktivnosti in reprezentanc. Prostori v katerih smo delovali prej, niso bili primerni za vse potrebe, ki jih je nogometna zveza izvajala. Če se bo razvoj nogometa pri nas še naprej tako razvijal, se bojim, da bodo ti prostori v roku petih let premajhni.
Oskrbnik nogometne površine v Nacionalnem nogometnem centru Brdo, kjer reprezentanti izvajajo treninge in se pripravljajo na tekme Tomaž Čadež poudarja, da ima vzdrževalec zelenic veliko odgovornosti pri opravljanju nalog.
Pri delu se uporablja posebno mehanizacijo, za katero je potrebno posebno znanje. Ukrepe je potrebno izvajati v pravilnem vrstnem redu, oziroma v pravih vremenskih razmerah. S tem pride do učinka, ki je vizualno viden tudi na zelenicah. Na kvalitetno nogometno površino vpliva torej več dejavnikov. Predvsem košnja, kjer nadziramo kvaliteto, kot tudi širino in višino reza. Pomembno je tudi prezračevanje rastnega sloja, s čimer vplivamo na to, da zrak prodre v globino korenin, tako igrišče postane kompaktno in močnejše. Zelo pomembno je tudi peskanje igrišča, ki izravna igralno površino, pripomore pa tudi k temu, da je žoga čimbolj mirna na igrišču.
390 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Nacionalni nogometni center Brdo.
Za dobro delovanje reprezentance je tako še kako pomembna tudi infrastruktura za treninge oziroma okolje, kjer se ekipa taktično pripravi na nasprotnika
Nogomet, ki je v modernem času eden najbolj priljubljenih športov na svetu, ima pomembno politično in socialno vlogo. Ljudje se med seboj povezujejo v skupine, ki navijajo za svoje ekipe. Ob tekmah se ljudje družijo in komunicirajo in vzdržujejo pripadnost določeni skupini. Nacionalne nogometne ekipe so prav tako odlično sredstvo promocije na državni ravni. Za dobro delovanje reprezentance je pomembna tudi infrastruktura za treninge oziroma okolje, kjer se ekipa taktično pripravi na nasprotnika. Pred zadnjima dvema kvalifikacijskima tekmama slovenske reprezentance za Evropsko nogometno prvenstvo 2020, je Prvi obiskal Nacionalni nogometni center Brdo.
Poleg nogometnih igrišč se na posestvu Brdo nahajata večnamenski športni objekt kot tudi upravna stavba. Prihodnje leto bomo obeleževali 100 let krovne nogometne organizacije na Slovenskem. Po besedah predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatoviča se tako spodobi, da ima slovenski nogomet takšen objekt.
Nacionalni center je potreben ne samo za obeležitev jubileja ampak predvsem za dnevno delovanje zaposlenih. Tukaj delujejo tehnične in strokovne službe nogometne zveze. Vedno več je aktivnosti in reprezentanc. Prostori v katerih smo delovali prej, niso bili primerni za vse potrebe, ki jih je nogometna zveza izvajala. Če se bo razvoj nogometa pri nas še naprej tako razvijal, se bojim, da bodo ti prostori v roku petih let premajhni.
Oskrbnik nogometne površine v Nacionalnem nogometnem centru Brdo, kjer reprezentanti izvajajo treninge in se pripravljajo na tekme Tomaž Čadež poudarja, da ima vzdrževalec zelenic veliko odgovornosti pri opravljanju nalog.
Pri delu se uporablja posebno mehanizacijo, za katero je potrebno posebno znanje. Ukrepe je potrebno izvajati v pravilnem vrstnem redu, oziroma v pravih vremenskih razmerah. S tem pride do učinka, ki je vizualno viden tudi na zelenicah. Na kvalitetno nogometno površino vpliva torej več dejavnikov. Predvsem košnja, kjer nadziramo kvaliteto, kot tudi širino in višino reza. Pomembno je tudi prezračevanje rastnega sloja, s čimer vplivamo na to, da zrak prodre v globino korenin, tako igrišče postane kompaktno in močnejše. Zelo pomembno je tudi peskanje igrišča, ki izravna igralno površino, pripomore pa tudi k temu, da je žoga čimbolj mirna na igrišču.
Na Prvem se selimo v Škofjo Loko, kjer je naša terenska ekipa obiskala Zavod O, zavod škofjeloške mladine. Ta se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Zavod O s svojim delovanjem povezuje več programskih enot, ki imajo skupen namen: zagotoviti mladim možnosti za neformalno izobraževanje, zabavo in kulturno izražanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah, lepo pozdravljam novinarja Špelo Šebenik in Aleša Ogrina ter tonskega mojstra Francija Modra.
V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnji 25-letnici z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznovrstnih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Med njih se je pomešala tudi ekipa Prvega.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
O lanski prenovi Tartinijeve hiše v Piranu ste gotovo že zasledili kakšno novico. Če vas o italijanskem skladatelju in violinistu, ki se je rodil in odraščal v Piranu, zanima več, se nam pridružite ob 11:30. Takrat bo ekipa Prvega potrkala na vrata Tartinijeve hiše in odstrla tančice mojstrovega življenja – v eni najstarejših zgradb v mestu ima svoj prostor glasbenikova violina, črtalnik, pisma, ogledate si lahko celo njegovo posmrtno masko. Letos mineva 250 let od smrti Giuseppeja Tartinija, zato oddajo med drugim posvečamo dogodkom, ki se bodo v zvezi s tem zvrstili v letošnjem letu.
V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.
V tednu pred kulturnim praznikom se bo Prvi odpravil na obisk med ljubiteljske gledališčnike v Starem trgu pri Ložu. Obiskali bomo člane Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ki vsako leto z gledališko igro navdušijo tako domačine kot gledalce drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Kakšne lastnosti mora imeti dober ljubiteljski igralec, kako brez profesionalnih scenografov in kostumografov pripravijo sceno in kostume, s katerimi težavami se srečujejo amaterska gledališča in zakaj v Loški dolini kljub vsemu vztrajajo že skoraj stoletje?
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.
Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.
Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.
V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.
Neveljaven email naslov