Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
390 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Neveljaven email naslov