Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Blejski vintgar

29.07.2020

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Da bi preprečili gnečo in izboljšali varnost so uvedli krožne poti.

Blejski Vintgar, zavarovan naravni spomenik z znamenito sotesko,  je v teh poletnih dneh priljubljen cilj številnih turistov. Zaradi vse več obiskovalcev, lani so jih našteli 400 tisoč, so v turističnem društvu Gorje, ki je skrbnik Vintgarja, uvedli enosmerni ogled. Gneča je tako manjša, ogled bolj varen, obiskovalci pa na dveh novih krožnih poteh spoznavajo do zdaj manj znana območja z neponovljivimi razgledi. Nova ureditev je nadvse pomembna tudi za ohranjanje narave v Triglavskem narodnem parku, pravi Tomaž Bregant, ki operativno skrbi za sotesko.

"Zaradi vse večjega obiska smo bili mnenja, da moramo za povečanje varnosti in v skrbi za naravno okolje nekaj ukreniti, da bi zmanjšali ali odpravili gneče v soteski. Potem se je letos pojavila še pandemija koronavirusa in zaradi vseh teh razlogov smo sklenili ogled organizirati tako, da obiskovalci vstopijo v sostesko v Podhomu, jo prehodijo do slapu Šum , potem pa se ob podpori informacij odločijo za eno od povratnih poti."

Znamenita soteska, ki jo je izdolbla treka Radovna, je dolga 1,6 km, stene korit so visoke od 50 do 100 metrov, se končuje s slapom Šum, ki velja  za največji slovenski rečni slap. Zanimivo je, da so samo sotesko odkrili šele leta 1891, toda že dve leti pozneje je postala dostopna obiskovalcem, za kar ima največ zaslug takratni gorjanski župan Jakob Žumer. Blejski Vintgar, ki je za Postojnsko jamo, Blejskim in Ljubljanskim gradom, najbolj obiskana slovenska znamenitost, je zavarovan naravni spomenik. Ni pa to edina znamentistost na tem območju, poudarja podpredsednik Turističnega društva Gorje Janez Hudovernik.

"Gorje so pozabljena destinacija med Bledom in Pokljuko. Prizadevamo si za razvoj  butičnega turizma  kjer bi obiskovalci ostali več dni. Vintgar in Pokljuška soteska sta res najbolj znana, a  urejamo tudi Poglejsko cerkev, čudovita je dolina Radovne, za številne je še neodkrita  Mežakla s s slikovito planino Obranco, Snežno jamo, partizansko bolnišnico."

Nova krožna pot je občino Gorje povezala z jeseniško, saj obiskovalci sotesko zapustijo na Blejski Dobravi. Anton Hribar, predsednik krajevne skupnosti Blejska Dobrava pravi, da se tudi krajani drugih naselij in zaselkov, ki so razdeljeni med tri občine, zavedajo priložnosti, ki jim prinaša takšno povezovanje.

"Ko obiskovalci izstopijo iz soteske na Blejski Dobravi in vidijo Karavanke, je to neponovljiv pogled. Krajani večjega števila obiskovalcev niso bili vajeni, to pa je tudi priložnost za turistično ponudbo na Blejski Dobravi, po označenih poteh lahko odkrijejo staro jedro, obiščejo Poljansko Babo. Obiskovalci se lahko pripeljejo do parkirišča na Blejski Dobravi, od koder se odpravijo na izhodišče ogleda Vintgarja in se vrnejo nazaj."

Pandemija koronavirusa je močno prizadela turizem, vendar v Vintgarju tega ni opaziti. Se je pa močno spremenila struktura obiskovalcev, saj tistih z daljnega Vzhoda ni, pove Anja Kolbl iz Turističnega društva Gorje:

"Letos imamo zaradi epidemije več domačih gostov, veliko jih prihaja z Madžarske, med obiskovalci so letos tudi Čehi, Slovaki. Prilagajmo se naboru obiskovalcev, ki pridejo v Vintgar. Letos smo letake z zemljevidi prevedli tudi v madžarščino."

 

 

 

 

 

 


Prvi na obisku

390 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Blejski vintgar

29.07.2020

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Da bi preprečili gnečo in izboljšali varnost so uvedli krožne poti.

Blejski Vintgar, zavarovan naravni spomenik z znamenito sotesko,  je v teh poletnih dneh priljubljen cilj številnih turistov. Zaradi vse več obiskovalcev, lani so jih našteli 400 tisoč, so v turističnem društvu Gorje, ki je skrbnik Vintgarja, uvedli enosmerni ogled. Gneča je tako manjša, ogled bolj varen, obiskovalci pa na dveh novih krožnih poteh spoznavajo do zdaj manj znana območja z neponovljivimi razgledi. Nova ureditev je nadvse pomembna tudi za ohranjanje narave v Triglavskem narodnem parku, pravi Tomaž Bregant, ki operativno skrbi za sotesko.

"Zaradi vse večjega obiska smo bili mnenja, da moramo za povečanje varnosti in v skrbi za naravno okolje nekaj ukreniti, da bi zmanjšali ali odpravili gneče v soteski. Potem se je letos pojavila še pandemija koronavirusa in zaradi vseh teh razlogov smo sklenili ogled organizirati tako, da obiskovalci vstopijo v sostesko v Podhomu, jo prehodijo do slapu Šum , potem pa se ob podpori informacij odločijo za eno od povratnih poti."

Znamenita soteska, ki jo je izdolbla treka Radovna, je dolga 1,6 km, stene korit so visoke od 50 do 100 metrov, se končuje s slapom Šum, ki velja  za največji slovenski rečni slap. Zanimivo je, da so samo sotesko odkrili šele leta 1891, toda že dve leti pozneje je postala dostopna obiskovalcem, za kar ima največ zaslug takratni gorjanski župan Jakob Žumer. Blejski Vintgar, ki je za Postojnsko jamo, Blejskim in Ljubljanskim gradom, najbolj obiskana slovenska znamenitost, je zavarovan naravni spomenik. Ni pa to edina znamentistost na tem območju, poudarja podpredsednik Turističnega društva Gorje Janez Hudovernik.

"Gorje so pozabljena destinacija med Bledom in Pokljuko. Prizadevamo si za razvoj  butičnega turizma  kjer bi obiskovalci ostali več dni. Vintgar in Pokljuška soteska sta res najbolj znana, a  urejamo tudi Poglejsko cerkev, čudovita je dolina Radovne, za številne je še neodkrita  Mežakla s s slikovito planino Obranco, Snežno jamo, partizansko bolnišnico."

Nova krožna pot je občino Gorje povezala z jeseniško, saj obiskovalci sotesko zapustijo na Blejski Dobravi. Anton Hribar, predsednik krajevne skupnosti Blejska Dobrava pravi, da se tudi krajani drugih naselij in zaselkov, ki so razdeljeni med tri občine, zavedajo priložnosti, ki jim prinaša takšno povezovanje.

"Ko obiskovalci izstopijo iz soteske na Blejski Dobravi in vidijo Karavanke, je to neponovljiv pogled. Krajani večjega števila obiskovalcev niso bili vajeni, to pa je tudi priložnost za turistično ponudbo na Blejski Dobravi, po označenih poteh lahko odkrijejo staro jedro, obiščejo Poljansko Babo. Obiskovalci se lahko pripeljejo do parkirišča na Blejski Dobravi, od koder se odpravijo na izhodišče ogleda Vintgarja in se vrnejo nazaj."

Pandemija koronavirusa je močno prizadela turizem, vendar v Vintgarju tega ni opaziti. Se je pa močno spremenila struktura obiskovalcev, saj tistih z daljnega Vzhoda ni, pove Anja Kolbl iz Turističnega društva Gorje:

"Letos imamo zaradi epidemije več domačih gostov, veliko jih prihaja z Madžarske, med obiskovalci so letos tudi Čehi, Slovaki. Prilagajmo se naboru obiskovalcev, ki pridejo v Vintgar. Letos smo letake z zemljevidi prevedli tudi v madžarščino."

 

 

 

 

 

 


10.01.2024

Marmor Hotavlje: 300 let kakovosti, vklesane v kamen

Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.


20.12.2023

Zaposlitveni center Korak v Kranju se decembra spremeni v Božičkovo delavnico

V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.


13.12.2023

Festival božičnega kruha

Pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko bodo mize polne najrazličnejših dobrot, se je naša terenska ekipa odpravila na Trubarjevo domačijo na Rašici. V pogovoru z gosti bomo izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v Velikolaški deželi, kjer že od začetka tega meseca poteka Festival božičnega kruha. To je v Trubarjevih krajih pravzaprav veseli december, le poimenovali so ga drugače zaradi ohranjanja tradicije in izročila nesnovne dediščine Slovenije. Poprtnik ali božični kruh že od nekdaj velja za del tradicije božičnih praznikov in je del pomembne kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Več pa v prihodnje pol ure, ko bo Prvi na obisku v Velikolaški deželi. Tam sta tonski mojster Damjan Rostan in kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.


06.12.2023

Fakulteta za šport praznuje 70 let

Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.


29.11.2023

222 Digi info točk za dvig digitalnih kompetenc prebivalcev Slovenije

Uporabljate eUpravo, eDavke, elektronsko zemljiško knjigo, elektronsko podpisovanje? Pomoč pri spoznavanju in uporabi takih javnih digitalnih storitev po novem ponuja kar 222 Digi info točk po vsej Sloveniji. Na njih lahko vsi prebivalci in prebivalke Slovenije vsak delovnik dobijo nasvete in pomoč, kar naj bi bistveno pripomoglo k dvigu digitalnih kompetenc. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Ministrstva za digitalno preobrazbo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bomo predstavili v tokratni oddaji Prvi na obisku. Andreja Čokl in Damjan Rostan bosta obiskala Digi info točko v Domžalah.


22.11.2023

Zgodbe Maistrovih predmetov

Karizmatična, pogumna in nenavadna naj bi bila pot Rudolfa Maistra. Kljub temu v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta. V sodobnem času pa se je kot feniks dvignil iz pepela. Pripovedovanju zgodb z muzejskimi predmeti kot eni izmed sodobnih oblik muzejske komunikacije se pripisuje čedalje večji pomen. To potrjuje tudi razstava Zgodbe Maistrovih predmetov ali Iz virtualnosti v resničnost. Izvirna Maistrova dediščina, predstavljena na spletu kot virtualna Maistrova pot, je dobila priložnost, da obiskovalkam in obiskovalcem iz oči v oči pove svojo zgodbo. Generalova dediščina je iz ustanov, ki so leta 2021 skupaj ustvarile omenjeni spletni projekt in ki to dragoceno preteklost raziskujejo ter hranijo za prihodnje rodove. Predstavljena bo tudi v Maistrovi hiši, kamor se Prvi odpravlja na obisk tik pred dnevom slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.


15.11.2023

Inštitut za raziskovanje krasa obeležuje 75 let

Skoraj polovica Slovenije leži na kraških tleh in več kot polovica pitne vode, s katero se oskrbujemo, priteče iz kraških vodonosnikov. Slovenska pokrajina Kras je botrovala poimenovanju vseh tovrstnih pokrajin na svetu, številni izrazi za kraške pojave pa izhajajo iz slovenskega jezika. Zasluga gre gotovo Inštitutu za raziskovanje krasa, ki sicer deluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s svojimi sodelavci pa predstavlja vodilno raziskovalno in študijsko središče v mednarodnem prostoru. V stavbi v središču Postojne so se rojevale številne znanstvene discipline, povezane s krasom, zato radi rečemo, da je to mesto na prepihu med Primorsko in Notranjsko središče svetovnega krasoslovja. Inštitut letos obeležuje 75-letnico delovanja in prav to je botrovalo odločitvi, da ga obišče tudi naša terenska ekipa, ki jo sestavljata Sabrina Mulec in Damjan Rostan.


08.11.2023

Največ migrantskih stopinj je v Posavju

Ekipa Prvega gre tokrat v vasico Rigonce, ki se je zapisala v slovensko zgodovino kot ena od ključnih vstopnih točk beguncev v Evropo v letu 2015. Časovno so se razmere spremenile, vendar migrantske poti ostajajo. Vaščani obmejnih krajev v Posavju na svojih dvoriščih še vedno srečujejo migrante. Kakšni ukrepi so bili sprejeti za obvladovanje razmer na terenu, kako sodelujejo slovenski in hrvaški obmejni policisti ter kako na migrante gledajo domačini? O vsem tem v oddaji Prvi na obisku.


25.10.2023

50 let Osnovne šole Dolenjske Toplice

V tokratni oddaji se odpravljamo na potovanje skozi šolski čas in zgodovino. Spoznali boste, kako so se šole v Dolenjskih Toplicah razvijale od svojih skromnih začetkov kot enorazrednice v 19. stoletju, do sodobne šole, ki prav letos praznuje 50-letnico. Pred slavnostno prireditvijo, ki bo jutri potekala na šolskem igrišču, sta se v to zdraviliško mesto odpravila tonski tehnik Vladimir Jovanović in novinar Rok Valenčič.


18.10.2023

Ljubno po ujmi

Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah pred dobrima dvema mesecema. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali 10 hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS z 250. zaposlenimi. Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel je na tleh, poškodovana je tudi tamkajšnja skakalnica. A domačini ne sedijo križem rok, o tem kako se pobirajo na noge, kaj jim je uspelo že narediti in kaj so glavni izzivi, bo poizvedovala naša terenska ekipa.


11.10.2023

VDC Tončke Hočevar - toplina doma z izjemno nadgradnjo

Streljaj od središča Ljubljane, sredi hrupa vsakdanjega življenja, se skriva oaza ustvarjalnosti. To je Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki ta mesec obeležuje 55-letnico delovanja. Odraslim z motnjo v duševnem in telesnem razvoju pomaga najti poti k razvoju, samostojnosti in izražanju. Center skozi izobraževalne, terapevtske in umetniške programe ustvarja priložnosti za osebno rast posameznikov. V tokratni oddaji razkrivamo, kako programi centra spreminjajo življenja posameznikov s posebnimi potrebami.


04.10.2023

130-letnica Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož

V najstarejšem slovenskem mestu obeležujejo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Gre za tretjo najstarejšo tovrstno ustanovo pri nas – za Ljubljano in Celjem - ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili nedavno prenovljeni zbirki historičnih glasbil, letos pa še zbirka orožja na ptujskem gradu.


27.09.2023

Dnevi evropske kulturne dediščine v Škofji Loki

Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so tokrat namenjeni redkim dragocenim znanjem, spretnostim in poklicem. Te že vrsto let ohranjajo tudi številni rokodelci, znani mojstri in mojstrice, povezani v Rokodelski center Duo Škofja Loka. Pozabljene poklice, rokodelstvo in ročne spretnosti pa v Tednu kulturne dediščine spoznavajo tudi učenci in otroci v škofjeloških osnovnih šolah in vrtcih. Na Osnovni šoli Škofja Loka mesto učenci pri pouku odkrivajo kulturno dediščino, pozabljene obrti mesta, sodelujejo v delavnicah Loškega muzeja, urijo ročne spretnosti ter tako pomembno prispevajo k varovanju in ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v lokalnem okolju.


20.09.2023

Obiskovalce k obisku vabi tudi koroški turizem, tudi s tem podpremo regijo

Posledice uničujočih poplav ne čutijo le prebivalci, ki bodo, kot vse kaže, zimo preživeli zunaj poplavljenih domov. Čez noč je ugasnil tudi turizem in to po vsej Koroški, tudi v manj ali celo neogroženih delih regije. Tudi z obiskom turističnih znamenitosti prispevamo k okrevanju regije po poplavah, so povedale gostje današnjega terenskega studia na Prevaljah: Anja Vajde s koroške regionalne razvojne agencije, Nataša Lačen, nekdanja olimpijka in promotorka jeklenice Olimpline v Črni, Suzana Fajmut Šturcl, zdaj predstavnica Geoparka, prej pa dolgoletna direktorica Podzemlja Pece ter Martina Verčkovnik, predstavnica Koroških splavarjev.


13.09.2023

Pikin festival

Da časovni stroj zares obstaja, dokazuje Pika Nogavička, ki je te dni prevzela oblast v Velenju. Štiriintrideseti največji otroški festival v Sloveniji je spremenila v velik časovni stroj, kjer lahko na štirih prizoriščih potujemo od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne. Ob dopoldnevih Velenje polnijo šolarji iz različnih delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam in družinskemu ustvarjanju. Z vso to zasnovo Pikin festival ostaja vodilni festival kulturne vzgoje, zabave in družinskega druženja.


06.09.2023

Muzej športa - kako lahko pri bogatitvi muzejskih zbirk sodelujejo tudi državljanke in državljani

Slovenija je svetovno znana po tem, da dosega velike uspehe na športnih prizoriščih. Neverjetne rezultate v različnih športnih panogah dosega veliko izjemnih posameznikov, hkrati pa je eden izmed najmanjših narodov, ki se jim je uspelo uvrstiti na največja svetovna tekmovanja v vseh pomembnejših kolektivnih športih. Širina slovenske športne dediščine je na ogled tudi v Muzeju športa, ki pa kljub dvajsetletnemu obstoju še zmeraj nima svojih prostorov. V muzejskih zbirkah hranijo približno 12.000 predmetov, poleg njih pa imajo še bogato fototeko, dokumentarni oddelek in knjižnico. Tja se na obisk odpravlja tudi ekipa Prvega. Marko Rozman je med drugim preveril, kaj vse je na ogled javnosti in kako lahko pri trenutni kampanji prispevajo k bogatitvi muzejskih zbirk tudi državljanke in državljani.


30.08.2023

60 let filma Srečno, Kekec

Prvi gre tokrat na obisk v leto 1963! Takrat je namreč nastal prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec. Film je še vedno zelo priljubljen, poznajo ga vse generacije, nagrajen je bil tudi v tujini. Takrat približno desetletni Velemir Gjurin, Martin Mele in Blanka Kos so v filmu odigrali glavne Vandotove junake – Kekca, Rožleta in Mojco. Letos so se po mnogih letih spet srečali in pred sobotnim praznovanjem v Trenti so prišli na obisk v studio Prvega in z Andrejo Čokl delili svoje spomine na film.


23.08.2023

Debeli rtič – Zdravilišče Rdečega križa Slovenije

Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodnega in blažilnega mediteranskega podnebja in strokovne nege. Prvi je danes obiskal Zdravilišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, kjer že od leta 1956 z ustreznimi medicinskimi, terapevtskimi in športnimi kapacitetami pomagajo otrokom, mladostnikom, družinam in starejšim pri premagovanju številnih zdravstvenih težav. Kot del Rdečega križa spodbujajo ter širijo vrednote zdravja in zdravega življenja s praktičnimi programi varovanja in krepitve zdravja.


16.08.2023

Najmočnejši pogledi se ustvarjajo v temi, kjer so oči nemočne

Slepi in slabovidni lahko poletni oddih preživijo tudi v Domu Mimi Breznik v Izoli. Dom se imenuje po dolgoletni predsednici Zveze društev slepih in slabovidnih Mariji Mimi Breznik, ki je pri 19. letih oslepela tudi sama. Plaža v Izoli je prilagojena za slepe in slabovidne, saj je pot do morja označena s taktilnimi oznakami, na oviro, denimo stopnico, opozarja živo rumena barva, kopalke in kopalce pa vedno spremlja glasba iz zvočnikov; tako namreč natanko vedo, koliko so oddaljeni od obale. Dom v Izoli je obdan z veliko drevesi in zelenja in je prava sprostitvena oaza za slepe in slabovidne.


02.08.2023

Metaldays v Velenju: Vtisi so fenomenalni!

Na vrhuncu poletne turistične sezone se bomo ustavili v Velenju, kjer ves teden gostijo ljubitelje metal glasbe z vsega sveta. Okoli pet tisoč obiskovalcev dnevno pričakujejo na festivalu, ki združuje različne generacije. Pa ne gre le za festival glasbe, pri Metaldays je v ospredju drugačen način preživljanja poletnih počitnic. Ob glasbi je v ospredju Slovenija kot turistična destinacija in lokalno okolje kot priložnost za raziskovanje. V parku Vista ob Velenjskem jezeru, ki velja za največji prireditveni prostor, sta Metka Pirc in Jernej Boc.


Stran 2 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov