Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kralji ulice - društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev

01.12.2021

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje. O delovanju društva je več povedala strokovna sodelavka in predsednica Društva Kralji ulice Hana Košan.

Imamo več ciljev in nalog, počnemo ogromno stvari, ki jih javnost morda niti ne pozna. V dnevni center lahko ljudje preko dneva pridejo po informacije, svetovanje, nove obleke, pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev oziroma vlog ali le po topel napitek, zdaj ko se bliža zima. Pomembno je, da je tu zanje nek varen prostor – če si cel dan na cesti, potrebuješ tudi prostor za odmik. Večina ljudi pa nas verjetno najbolj pozna po našem uličnem časopisu Kralji ulice. Veliko delamo tudi na področju nastanitvene podpore, pri čemer zagovarjamo stališče, da je stanovanje naša pravica.

Društvo Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.

K nam prihajajo zelo različni ljudje. Tu ne želim dajati splošne oznake. Zelo se spreminja število ljudi, ki prihajajo v naš dnevni center, lani smo jih imeli 717. Opažamo, da prihajajo vedno mlajši ljudje, vedno več je tudi žensk. Več je tudi oseb s psihosocialnimi stiskami. To so teme, o katerih se največ pogovarjamo in jih tudi najbolj zaznavamo. Čas epidemije je prinesel nove stvari. Prvič v zgodovini smo omejili delovanje dnevnega centra, omejili smo tudi posredovanje časopisa. Vsako leto opažamo večje število brezdomnih oseb, žal imamo premalo nastanitvenih kapacitet in zato veliko število ljudi spi na ulici.

Programi, ki jih izvajajo v društvu so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudijo tudi strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo in povečujejo dostopnost do družbenih virov. Z njihovo pomočjo življenje ureja tudi uporabnik Gašper Povšnar.

Med prvim valom epidemije koronavirusa so Kralji ulice odprli tudi dnevno-nočni center. To je bila res urgentna zadeva, da smo imeli brezdomci kje spati. Moja zgodba je taka, da sem zaradi zasvojenosti in poškodbe kolena, artritisa, izgubil zaposlitev in se znašel na ulici. Že pred tem sem se razšel s partnerko, kar je peljalo tudi v globljo odvisnost. V društvu sem dobil mnogo koristnih napotkov – kje se lahko  v Ljubljani stuširam, kje se najem, dobim tople obleke ... Nato sem se vključil tudi v njihov program za nastanitev. Med epidemijo je bilo zaradi omejitve gibanja tudi zelo težko zaslužiti s prodajo uličnega časopisa Kralji ulice. Jaz sem imel srečo, ker sem v dnevno-nočnem centru dobil ležišče. Tam smo si kuhali in dobili vso potrebno pomoč. Življenje mi je najbolj korenito spremenilo prav to.

Društvo Kralji ulice prek istoimenskega uličnega časopisa osvešča širšo javnost in promovira lokalno, družbeno delovanje na področju brezdomstva. Ob tem izvajajo še širok nabor drugih aktivnosti, ki vključuje dnevni center in nastanitveno podporo, terensko delo z uporabniki, že več let pod okriljem društva deluje tudi posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. V zaposlovalnici je že več let zaposlen Jože Štefančič.

Naša poslovalnica deluje že od leta 2010, ko smo začeli s projektom socialnega podjetništva. Deluje s pomočjo donacij, ljudje nam donirajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, potem pa mi te stvari pripravimo na prodajo po simboličnih cenah. Poskušamo pomagati ljudem, imamo različne skupine, od študentov do upokojencev in tudi zbirateljev starin. Leta 2017 smo postali zadruga Stara roba, nova raba in od takrat se skušamo tudi povezovati s sorodnimi zadrugami in si medsebojno pomagati. Prek Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v delo vključujemo ranljive osebe, zaposlujemo jih za eno leto. Kot program organiziramo učne delavnice in tudi s tem skušamo zaposliti ljudi. A te stvari so zaradi epidemije nekoliko zamrle. Sicer pa trgovina deluje dobro.


Prvi na obisku

386 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Kralji ulice - društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev

01.12.2021

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje. O delovanju društva je več povedala strokovna sodelavka in predsednica Društva Kralji ulice Hana Košan.

Imamo več ciljev in nalog, počnemo ogromno stvari, ki jih javnost morda niti ne pozna. V dnevni center lahko ljudje preko dneva pridejo po informacije, svetovanje, nove obleke, pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev oziroma vlog ali le po topel napitek, zdaj ko se bliža zima. Pomembno je, da je tu zanje nek varen prostor – če si cel dan na cesti, potrebuješ tudi prostor za odmik. Večina ljudi pa nas verjetno najbolj pozna po našem uličnem časopisu Kralji ulice. Veliko delamo tudi na področju nastanitvene podpore, pri čemer zagovarjamo stališče, da je stanovanje naša pravica.

Društvo Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.

K nam prihajajo zelo različni ljudje. Tu ne želim dajati splošne oznake. Zelo se spreminja število ljudi, ki prihajajo v naš dnevni center, lani smo jih imeli 717. Opažamo, da prihajajo vedno mlajši ljudje, vedno več je tudi žensk. Več je tudi oseb s psihosocialnimi stiskami. To so teme, o katerih se največ pogovarjamo in jih tudi najbolj zaznavamo. Čas epidemije je prinesel nove stvari. Prvič v zgodovini smo omejili delovanje dnevnega centra, omejili smo tudi posredovanje časopisa. Vsako leto opažamo večje število brezdomnih oseb, žal imamo premalo nastanitvenih kapacitet in zato veliko število ljudi spi na ulici.

Programi, ki jih izvajajo v društvu so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudijo tudi strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo in povečujejo dostopnost do družbenih virov. Z njihovo pomočjo življenje ureja tudi uporabnik Gašper Povšnar.

Med prvim valom epidemije koronavirusa so Kralji ulice odprli tudi dnevno-nočni center. To je bila res urgentna zadeva, da smo imeli brezdomci kje spati. Moja zgodba je taka, da sem zaradi zasvojenosti in poškodbe kolena, artritisa, izgubil zaposlitev in se znašel na ulici. Že pred tem sem se razšel s partnerko, kar je peljalo tudi v globljo odvisnost. V društvu sem dobil mnogo koristnih napotkov – kje se lahko  v Ljubljani stuširam, kje se najem, dobim tople obleke ... Nato sem se vključil tudi v njihov program za nastanitev. Med epidemijo je bilo zaradi omejitve gibanja tudi zelo težko zaslužiti s prodajo uličnega časopisa Kralji ulice. Jaz sem imel srečo, ker sem v dnevno-nočnem centru dobil ležišče. Tam smo si kuhali in dobili vso potrebno pomoč. Življenje mi je najbolj korenito spremenilo prav to.

Društvo Kralji ulice prek istoimenskega uličnega časopisa osvešča širšo javnost in promovira lokalno, družbeno delovanje na področju brezdomstva. Ob tem izvajajo še širok nabor drugih aktivnosti, ki vključuje dnevni center in nastanitveno podporo, terensko delo z uporabniki, že več let pod okriljem društva deluje tudi posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. V zaposlovalnici je že več let zaposlen Jože Štefančič.

Naša poslovalnica deluje že od leta 2010, ko smo začeli s projektom socialnega podjetništva. Deluje s pomočjo donacij, ljudje nam donirajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, potem pa mi te stvari pripravimo na prodajo po simboličnih cenah. Poskušamo pomagati ljudem, imamo različne skupine, od študentov do upokojencev in tudi zbirateljev starin. Leta 2017 smo postali zadruga Stara roba, nova raba in od takrat se skušamo tudi povezovati s sorodnimi zadrugami in si medsebojno pomagati. Prek Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v delo vključujemo ranljive osebe, zaposlujemo jih za eno leto. Kot program organiziramo učne delavnice in tudi s tem skušamo zaposliti ljudi. A te stvari so zaradi epidemije nekoliko zamrle. Sicer pa trgovina deluje dobro.


01.05.2024

Prvomajsko srečanje na Križni gori

Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.


24.04.2024

Vintgar v novo sezono s trajno mobilnostjo, vodniško službo, čeladami in nosilno zmogljivostjo

Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.


17.04.2024

Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.


10.04.2024

Iz Trsta na Triglav s kolesom in na smučeh

Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.


03.04.2024

Pravljično-doživljajska pot Velikani Istre

Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.


27.03.2024

70 let Gospodarskega razstavišča

V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.


20.03.2024

Štefanovi dnevi na Institutu "Jožef Stefan"

V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.


13.03.2024

Ribogojnica Obrh

Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.


06.03.2024

Evropska čebelarska zveza bo imela sedež v Sloveniji

Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.


28.02.2024

Pridelava in predelava lanu v vasi Lanišče

Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.


21.02.2024

Letalski dirigenti - kontrolorji zračnega prometa

Ste vedeli, da vsak let na nebu spremljajo izkušeni kontrolorji zračnega prometa, ki skrbijo za varnost in učinkovitost letalskega prometa? V tokratni oddaji razkrivamo različne vidike dela kontrolorjev, od stresa in pritiska, ki ga doživljajo med operacijami, do njihove vloge pri uporabi najnovejše tehnologije za letalski nadzor. Kontrolorja iz območne kontrole zračnega prometa na Zgornjem Brniku bosta delila izkušnje in zgodbe iz svojega delovnega okolja, pri tem pa razkrila tudi skrite in manj lepe plati tega poklica, ki je zaradi zahtevnosti in odgovornosti rezerviran le za peščico.


14.02.2024

Nova era Nacionalnega inštituta za biologijo

6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev


07.02.2024

Čebelji zlet v Butalah

Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.


31.01.2024

Hrastnik stopil na pot energetske samozadostnosti

Na strehi osnovne šole v Hrastniku je prejšnji teden začela delovati prva zadružna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne zgradbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Vsak odjemalec je zakupil delež sončne elektrarne glede na svoje potrebe po električni energiji. Sončna elektrarna z močjo 300 kW omogoča večjo energetsko samozadostnost, zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in prihranke za vse sodelujoče; v prvih 15. letih delovanja elektrarne se bodo skupni stroški za elektriko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Velika prednost zadružne sončne elektrarne je tudi v tem, da skupnost sama, brez posrednikov, upravlja z električno energijo. Prvi torej razkriva, kako je nastal projekt "Sončna šola Hrastnik", kdo je vključen vanj, kdaj se bo zadružnikom povrnila naložba in zakaj ta projekt premika meje solarizacije in trajnostnega razvoja pri nas.


24.01.2024

Azilni dom v Ljubljani

Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.


17.01.2024

Ladijski vlačilci - morski titani, ki vozijo oceanske kralje

V Luki Koper smo raziskovali srce logističnih operacij na morju. Najprej boste spoznali pilote, ki kapitanom tovornih in drugih ladij nudijo vse potrebne informacije za privez. Šli pa smo tudi na krov ladijskega vlačilca Ares, mojstra moči in natančnosti, ki velikanskim čezoceankam pomaga pri plovbi v pristan. Pripravite se na plovbo med valovi, kjer se prepletajo veščina, natančnost in moč. Razkrivamo torej delo pilotov in posadk vlačilcev v koprskem pristanišču, kjer se vsak dan odvija pomorski spektakel.


10.01.2024

Marmor Hotavlje: 300 let kakovosti, vklesane v kamen

Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.


20.12.2023

Zaposlitveni center Korak v Kranju se decembra spremeni v Božičkovo delavnico

V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.


13.12.2023

Festival božičnega kruha

Pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko bodo mize polne najrazličnejših dobrot, se je naša terenska ekipa odpravila na Trubarjevo domačijo na Rašici. V pogovoru z gosti bomo izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v Velikolaški deželi, kjer že od začetka tega meseca poteka Festival božičnega kruha. To je v Trubarjevih krajih pravzaprav veseli december, le poimenovali so ga drugače zaradi ohranjanja tradicije in izročila nesnovne dediščine Slovenije. Poprtnik ali božični kruh že od nekdaj velja za del tradicije božičnih praznikov in je del pomembne kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Več pa v prihodnje pol ure, ko bo Prvi na obisku v Velikolaški deželi. Tam sta tonski mojster Damjan Rostan in kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.


06.12.2023

Fakulteta za šport praznuje 70 let

Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.


Stran 1 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov