Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
386 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka.
Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!
Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.
Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?
Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.
V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto.
Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.
Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.
Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.
Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.
V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.
V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.
Prvi na obisku nas bo popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo sredozemskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja, boste izvedeli ob pol dvanajstih.
Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!
Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.
Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.
Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.
Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...
Neveljaven email naslov