Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku.
Režiser radijske igre: Aleš Jan
Režiser odrske postavitve: Mile Korun
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Fran Levstik – Tone Gogala
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
25 epizod
Radijske igre na Prvem nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so bolj komunikativne in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke.
Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku.
Režiser radijske igre: Aleš Jan
Režiser odrske postavitve: Mile Korun
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Fran Levstik – Tone Gogala
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, pogubo napovesta sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in modri Iztokov zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenija marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Domiselna komedija o mladem zakonskem paru – možu pustolovcu in ženi, ki nadvse ceni utečene, klasične vrednote, od katerih sta ji najpomembnejša denar in družinska zveza. Skratka, parodija z nazornim prikazom, kaj se zgodi, če človek pričakuje preveč. V osrednji vlogi Njega nastopa dobitnik Borštnikovega prstana za leto 2024 dramski igralec Branko Šturbej. Kot je zapisal Blaž Lukan v utemeljitvi: "Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, s skoraj otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni »tehnični« virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in čustveno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, »iz resničnega epicentra gledališča." Po koncu študija na ljubljanski AGRFT se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kamor se po letu 1997 spet vrne iz svojega rodnega Maribora, kjer je v začetku 90. sodeloval pri skoraj vseh uprizoritvah Tomaža Pandurja, ko je bil ta ravnatelj SNG Drama Maribor. Že dvajset let pa poučuje tudi na akademiji, kjer je sam doštudiral dramsko igro in umetniško besedo. Obsežen je tudi njegov radiofonski opus. Arhiv Radia Slovenija namreč hrani več kot 110 radijskih iger, v katerih je oblikoval plejado slušnih vlog. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar On – Brane Šturbej Žena – Polona Juh Dekle iz lokala – Nataša Barbara Gračner Skušnjavec – Pavle Ravnohrib Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1998
Igra skozi splet prigod, ki jih doživi mladi popotnik, ko pride v deželo čarovnije Tesalijo, z bujno domišljijo in domiselnostjo izriše slikovito duhovno podobo poznoantične Grčije. Prevajalec: Primož Simoniti Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Lucij – Slavko Cerjak Fotida – Polona Vetrih Milon – Zlatko Šugman Pamfila – Majda Potokar Glasnik – Jurij Souček Tožilec – Franček Drofenik Sodelujejo še – Slavka Glavina, Janez Albreht, Majda Grbac, Srečo Špik, Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1983.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Igra je nastala po istoimenski knjižni izdaji, ki je leta 1994 na pobudo Andreja Blatnika izšla pri reviji Literatura. Za Joyceov postanek v Ljubljani, ki ni splošno znan in uveljavljen, je namreč slišal v neki pripovedi, Tomo Virk pa ga je pozneje odkrili še v eni od Joyceovih biografij. Urednika knjižne izdaje Matevž Kos in Tomo Virk sta zbrala nekaj slovenskih avtorjev različnih generacij, da so napisali izmišljene zgodbe o omenjenem dogodku. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje pa nanj in na njegov bežni postanek v naši prestolnici pred točno 120 leti že desetletja spominja tudi miniaturna skulptura Jakova Brdarja. Avtorji: Bogdan Novak, Jani Virk, Goran Gluvić, Maja Novak, Janez Gradišnik in Aleksa Šušulič; pri celotni knjigi so sodelovali še Andrej Blatnik, Berta Bojetu - Boeta, Lidija Bučar, Milan Kleč, Feri Lainšček, Miha Mazzini in Marjeta Novak. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonska mojstrica: Sonja Strenar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Glasbena opremljevalka: Sara Železnik James – Uroš Smolej Nora – Polona Juh Godot – Danijel Malalan Jud – Marko Simčič Železničar, Sopotnik – Gorazd Logar Natakar – Luka Cimprič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države, je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?" Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Avtor uvodnega songa: Jani Golob Cefizelj – Aleš Valič Jacinta – Violeta Tomič Župan – Bert Sotlar Županja – Majda Potokar Jerica – Maja Končar Policaj – Evgen Car Tepanjski policaj – Branko Grubar Pišmevuh – Marjan Hlastec Milčinski – Janez Albreht Cankar – Marko Okorn Prešeren – Zvone Hribar Sodelujejo še – Judita Hahn, Božo Vovk, Nada Bavdaž, Vinko Podgoršek Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990.
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana okvirjajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Igra znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop tako imenovanih antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, ampak je komedija morala imeti tudi satirično ost. Enako kot danes. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1957
Igro po motivih Williama Shakespearja in gledališki uprizoritvi Kliči M za Macbetha, premierno uprizorjeni v sezoni 2019/2020 v Slovenskem mladinskem gledališču v režiji Matjaža Pograjca, posvečamo njenemu prevajalcu Srečku Fišerju, letošnjemu prejemniku nagrade tantadruj za življenjsko delo. Več kot štiri desetletja je pretežno deloval v novogoriškem gledališču kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Širši slovenski kulturni prostor pa je obogatil z že petinštiridesetimi prevodi sodobne in klasične dramatike iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Srečko Fišer Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Tibor Mihelič Syed Macbeth – Jurij Drevenšek Lady Macbeth – Klara Kastelec Duncan Prvi vojak – Blaž Šef Malcolm, Častnik – Matija Vastl Banquo, Drugi vojak – Željko Hrs Macduff, Donalbain – Matej Recer Prva vešča – Ivan Peternelj Druga vešča – Janja Majzelj Tretja vešča – Daša Doberšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021 v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem
Evgen Car je monološko izpoved prekmurskega vinogradnika napisal leta 1998 ob trideseti obletnici igralske kariere in jo odigral na številnih slovenskih odrih. Hudomušno pripoved kmeta, globoko zakoreninjenega v prekmursko ravnico, pa v obliki radijske igre posvečamo igralčevi nedavni osemdesetletnici. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Evgen Car Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Groteskna srhljivka hkrati pripoveduje o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja. Režiser: Igor Likar Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtorji izvirne glasbe in glasbeni izvajalci: dr. Mira Omerzel – Terlep, Matija Terlep, Trutamora Slovenica Mati − Iva Zupančič Oče − Radko Polič Sin − Gojmir Lešnjak Sonja − Petra Govc Gospa − Ljerka Belak Peter − Slavko Cerjak Župnik − Danilo Benedičič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1999.
V igri se avtor poigrava z usodo para iz klasične grške dramatike, Ojdipa in Jokaste, posega globlje v njun odnos in tragiko išče v njuni intimi. Priletna Jokasta, ki je hkrati po nesrečnem naključju postala tudi žena svojega sina Ojdipa, se razpre v svoji ženskosti. Razpetost med ljubeznijo matere in žene je pretresljiva igra, ki zdaj v bolečini, spet drugič pa v nekakšni vseenosti utripa nasproti nonšalantnosti in mačizmu mladega Ojdipa. Igra se izide v obojestranskem privoljevanu v igro usode, kljub zavedanju o njej. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Jokasta – Milena Zupančič Ojdip – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997
Prav tako kot za petelina, ki je zaljubljen lahek plen lovcev, je ljubezen pogubna tudi za lovce. V krutem kmečkem svetu je bila ljubezen usodna in pogubna tudi zanje, ko si ob čakanju na plen krajšajo čas z iskrenimi izpovedmi, kako so postali žrtve uničujoče ljubezenske sile. Tavčarjevo mojstrstvo gotovo tiči v tem, da kmečke moške prikaže kot razočarane in ponižane ljubimce. Tako kot pred več kot stotimi leti velja še danes – sila ljubezni lahko premika gore ali pa nas uniči. Drugi del še s preostalima zgodbama o ljubezni. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Neveljaven email naslov