Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske leksikografije si skoraj ne moremo zamišljati brez njenega klasičnega dela, slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika. Ta slovničar in prevajalec, profesor slovenščine v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1840 v Pišecih pri Brežicah.
Na pobočjih Kalvarije nad Podgoro pri Gorici je na današnji dan leta 1915 padel pisatelj in kritik Scipio Slataper. V Firencah je diplomiral z nalogo o dramah Henrika Ibsena, ki jo je dopolnjeval do smrti. Leta 1912 je izdal knjigo avtobiografskih spominov, Moj Kras. Kasneje se je pridružil italijanskim nacionalistom in izdal knjigo Meje, ki jih potrebuje Italija. Profesor Atilij Rakar je o tržaški književnosti in Slataperju povedal:
Na današnji da leta 1915 je general Joseph Joffre postal načelnik generlaštaba francoske armede, Edinost pa je redno objavljala tudi poročilo maršala Cadorne: "Na vrhovih severozapadno od Gorice nam je trajni srditi boj tudi včeraj prinesel nekaj uspehov v odseku med Pevmo in cesto Števerjan-Gorica."
Tábor sta vasici v Spodnji Vipavski dolini in na razvodnem hrbtu, imenovanem Vrhe. Občnoimenski pomen slovenske besede tábor je obzidana utrdba, navadno na vrhu hriba, kamor so se okoliški prebivalci zatekli pred turškimi vpadi. Beseda je verjetno prevzeta iz turških besed 'tabor, tabur' v pomenu 'polk, bataljon, v obliki kvadrata postrojen polk, pripravljen na obrambo'.
Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi rodil pesnik France Prešeren. Našo liriko je, še posebej z mojstrskim Sonetnim vencem, dvignil na raven evropskega Parnasa. Najbrž je na pobudo goriškega prijatelja Vertovca napisal Zdravljico, našo sedanjo himno, ki je zaradi cenzorskih prepovedi izšla šele leta 1848, o čemer podrobneje Stane Bačar: Josip Vidmar pa je o pomenu Prešerna za partizane povedal:/. Ta veseli dan kulture se imenuje niz prireditev, ki jih na pobudo ministrstva za kulturo zadnja leta pripravljajo po Sloveniji, tudi rock in pop glasbeniki so ob 200-letnici rojstva uglasbili nekaj kultnih Prešernovih pesmi. Prisluhnimo Vladu Kreslinu O Vrba
1139 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Slovenske leksikografije si skoraj ne moremo zamišljati brez njenega klasičnega dela, slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika. Ta slovničar in prevajalec, profesor slovenščine v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1840 v Pišecih pri Brežicah.
Na pobočjih Kalvarije nad Podgoro pri Gorici je na današnji dan leta 1915 padel pisatelj in kritik Scipio Slataper. V Firencah je diplomiral z nalogo o dramah Henrika Ibsena, ki jo je dopolnjeval do smrti. Leta 1912 je izdal knjigo avtobiografskih spominov, Moj Kras. Kasneje se je pridružil italijanskim nacionalistom in izdal knjigo Meje, ki jih potrebuje Italija. Profesor Atilij Rakar je o tržaški književnosti in Slataperju povedal:
Na današnji da leta 1915 je general Joseph Joffre postal načelnik generlaštaba francoske armede, Edinost pa je redno objavljala tudi poročilo maršala Cadorne: "Na vrhovih severozapadno od Gorice nam je trajni srditi boj tudi včeraj prinesel nekaj uspehov v odseku med Pevmo in cesto Števerjan-Gorica."
Tábor sta vasici v Spodnji Vipavski dolini in na razvodnem hrbtu, imenovanem Vrhe. Občnoimenski pomen slovenske besede tábor je obzidana utrdba, navadno na vrhu hriba, kamor so se okoliški prebivalci zatekli pred turškimi vpadi. Beseda je verjetno prevzeta iz turških besed 'tabor, tabur' v pomenu 'polk, bataljon, v obliki kvadrata postrojen polk, pripravljen na obrambo'.
Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi rodil pesnik France Prešeren. Našo liriko je, še posebej z mojstrskim Sonetnim vencem, dvignil na raven evropskega Parnasa. Najbrž je na pobudo goriškega prijatelja Vertovca napisal Zdravljico, našo sedanjo himno, ki je zaradi cenzorskih prepovedi izšla šele leta 1848, o čemer podrobneje Stane Bačar: Josip Vidmar pa je o pomenu Prešerna za partizane povedal:/. Ta veseli dan kulture se imenuje niz prireditev, ki jih na pobudo ministrstva za kulturo zadnja leta pripravljajo po Sloveniji, tudi rock in pop glasbeniki so ob 200-letnici rojstva uglasbili nekaj kultnih Prešernovih pesmi. Prisluhnimo Vladu Kreslinu O Vrba
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Neveljaven email naslov