Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kristusov rojstni dan so v Betlehemu nekoč slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Šele leta 336 je Božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. Božič so dolgo praznovali le po cerkvah, šele barok in protireformacija sta ga približala družinam in praznovanje prinesla v domove. Prisluhnimo sedaj miselnim utrinkom Marka Pogačnika o božiču: Leta 1989 je božič v Sloveniji postal praznik, dela prosti dan, koprski škof Metod Pirih ga je tako pospremil:
"Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in - zmagal!" Tako je na današnji dan leta 1915 pisala sobotna Edinost.
V beneškem Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik Emil Cencig. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije, na univerzi v Padovi je končal študij prava. Ustanovil je medžupnijski list Dom, ob podelitvi Černetovih nagrad je leta 1976 povedal:
Ob božiču leta 1945 je torkov Primorski devnik zapisal: »Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju, kar pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo - prihodnji Božič praznovali združeni in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!«
Zabávlje je gručasta vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. O izvoru imena podrobneje etimolog Marko Snoj:
Skladatelj Viktor Parma se je pri melodičnem oblikovanju naslanjal na italijanske vzornike in se posvetil operi. Umrl je na današnji dan leta 1925 v Mariboru. Leta 2002 je Paolo Petronio izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal: Prisluhnimo napitnici iz Parmove opere Zlatorog. Ervina Ognerja je na snemanju spremljal orkester mariborske opere
1138 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Kristusov rojstni dan so v Betlehemu nekoč slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Šele leta 336 je Božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. Božič so dolgo praznovali le po cerkvah, šele barok in protireformacija sta ga približala družinam in praznovanje prinesla v domove. Prisluhnimo sedaj miselnim utrinkom Marka Pogačnika o božiču: Leta 1989 je božič v Sloveniji postal praznik, dela prosti dan, koprski škof Metod Pirih ga je tako pospremil:
"Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in - zmagal!" Tako je na današnji dan leta 1915 pisala sobotna Edinost.
V beneškem Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik Emil Cencig. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije, na univerzi v Padovi je končal študij prava. Ustanovil je medžupnijski list Dom, ob podelitvi Černetovih nagrad je leta 1976 povedal:
Ob božiču leta 1945 je torkov Primorski devnik zapisal: »Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju, kar pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo - prihodnji Božič praznovali združeni in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!«
Zabávlje je gručasta vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. O izvoru imena podrobneje etimolog Marko Snoj:
Skladatelj Viktor Parma se je pri melodičnem oblikovanju naslanjal na italijanske vzornike in se posvetil operi. Umrl je na današnji dan leta 1925 v Mariboru. Leta 2002 je Paolo Petronio izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal: Prisluhnimo napitnici iz Parmove opere Zlatorog. Ervina Ognerja je na snemanju spremljal orkester mariborske opere
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov