Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda januar izvira iz rimskega oz. straoitalskega božanstva Janusa, katerega staro lice gleda nazaj, mlado pa naprej. Slovenci leto začenjamo s prosincem, pravimo mu tudi prosenec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik in sredozimen. 1. januar je z uvedbo julijanskega koledarja leta 46 pred našim štetjem postal prvi dan novega leta, vendar se je kasneje z uvedbo praznika Kristusovega rojstva začetek novega leta premaknil na božič. Šele papež Inocenc XII. je leta 1691 začetek novega leta vrnil na prvi januar. Novoletna veseljačenja izhajajo iz obdobja poganskega Rima, krščanska cerkev jih je hotela izkoreniniti, pariška teološka fakuteta jih je obsojala še v 15. stoletju. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let še ohranjali koledniške običaje, kakršnega se je spominjala tudi Bernarda Slavec iz Knežaka:
Primorska javna občila že vrsto let skupaj zbirajo Osebnost Primorske, zato prisluhnimo sklepnemu odlomku prireditev za leto 2006 in seveda Nataši Benčič:
"Povodom nastopa noviga leta je naslovil cesar na armado in mornarico povelje, v katerem pokazuje na dosedanje slavne zmage in pravi: Kar smo pričeli, bomo z božjo pomočjo dovršili. Nado, da bi nas premagali v poštenem boju, so sovražniki že davno pokopali, samo na težo svojih mas, na izstradanje našega naroda in na uspeh svoje zavratne obrekovalne vojne, na to mislijo, da še lahko zidajo," je iz Berlina na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
»Pozdravljeno, Novo leto! Sedemindvajset let smo te čakali, ta'ko, kot si prišlo danes. Pozdravljeno zato, ker vemo, da si tisto leto, v katerem bomo doživeli dokončno zmago samoodločbe primorskega ljudstva v ljudski državi - v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji,« je v uvodniku torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leto 1946 zapisalo uredništvo.
Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev/ Kakršno bo vreme prvi dan, tako bo veliki srpan suh ali moker/ Vedro novo leto da nam dobro žetvo.
V začetku leta 1901 sta skladatelj Josip Ipavec, tedaj 27-letni študent medicine v Gradcu, in ljubljanski založnik Lavoslav Schwentner poslala na knjižni trg prvi slovenski balet Možiček v slovenski in nemški izdaji. Partitura za klavir dvoročno je obsegala 27 strani, veljala pa je 5 kron. Prisluhnimo odlomku instrumentacije Kruna Cipcija v izvedbi simfonikov RTV Slovenije
1138 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Beseda januar izvira iz rimskega oz. straoitalskega božanstva Janusa, katerega staro lice gleda nazaj, mlado pa naprej. Slovenci leto začenjamo s prosincem, pravimo mu tudi prosenec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik in sredozimen. 1. januar je z uvedbo julijanskega koledarja leta 46 pred našim štetjem postal prvi dan novega leta, vendar se je kasneje z uvedbo praznika Kristusovega rojstva začetek novega leta premaknil na božič. Šele papež Inocenc XII. je leta 1691 začetek novega leta vrnil na prvi januar. Novoletna veseljačenja izhajajo iz obdobja poganskega Rima, krščanska cerkev jih je hotela izkoreniniti, pariška teološka fakuteta jih je obsojala še v 15. stoletju. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let še ohranjali koledniške običaje, kakršnega se je spominjala tudi Bernarda Slavec iz Knežaka:
Primorska javna občila že vrsto let skupaj zbirajo Osebnost Primorske, zato prisluhnimo sklepnemu odlomku prireditev za leto 2006 in seveda Nataši Benčič:
"Povodom nastopa noviga leta je naslovil cesar na armado in mornarico povelje, v katerem pokazuje na dosedanje slavne zmage in pravi: Kar smo pričeli, bomo z božjo pomočjo dovršili. Nado, da bi nas premagali v poštenem boju, so sovražniki že davno pokopali, samo na težo svojih mas, na izstradanje našega naroda in na uspeh svoje zavratne obrekovalne vojne, na to mislijo, da še lahko zidajo," je iz Berlina na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
»Pozdravljeno, Novo leto! Sedemindvajset let smo te čakali, ta'ko, kot si prišlo danes. Pozdravljeno zato, ker vemo, da si tisto leto, v katerem bomo doživeli dokončno zmago samoodločbe primorskega ljudstva v ljudski državi - v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji,« je v uvodniku torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leto 1946 zapisalo uredništvo.
Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev/ Kakršno bo vreme prvi dan, tako bo veliki srpan suh ali moker/ Vedro novo leto da nam dobro žetvo.
V začetku leta 1901 sta skladatelj Josip Ipavec, tedaj 27-letni študent medicine v Gradcu, in ljubljanski založnik Lavoslav Schwentner poslala na knjižni trg prvi slovenski balet Možiček v slovenski in nemški izdaji. Partitura za klavir dvoročno je obsegala 27 strani, veljala pa je 5 kron. Prisluhnimo odlomku instrumentacije Kruna Cipcija v izvedbi simfonikov RTV Slovenije
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov