Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1826 se je v beneški Bili rodil duhovnik in jezikoslovec Štefan Valente. Po končanem bogoslovju v Vidmu je služboval v Reziji. Znamenit je njegov članek iz leta 1868 "O slovanskem izvoru narečja v dolini Rezije," pri čemer se je skliceval na Šafarikove Slovenské starožitnosti.
Prvi kancler Zvezne republike Nemčije po letu 1949, Konrad Adenauer, se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kolnu. Dolgo časa je bil župan tega mesta. Adenauer je bil eden od soustanoviteljev Krščansko-demokratske unije CDU in jo je vodil do leta 1966. Kancler je bil do leta 1963. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in v Evropsko gospodarsko skupnost.
Na današnji dan leta 1916 se je začela zmagovita 8-dnevna ofenziva avstroogrskih enot proti Črni gori. Poveljnik Franz Conrad von Hotzendorf je zbral vojsko 45 tisoč mož, ki se jim je pridružilo še 5 tisoč bosanskih muslimanov. Že drugi dan ofenzive proti umikajoči se srbski vojski, ki jo je ščitila črnogorska, so zasedli Cetinje.
Slovensko Primorje s Trstom, Goriška, del Notranjske in celotna Istra so bili z mejno črto Mangart-Triglav-Krn-Porezen-Snežnik-Kvarner na današnji dan leta 1921, skladno z določili rapalske pogodbe, priključeni kraljevini Italiji, ki je že takrat začela nad primorskimi Slovenci in Hrvati izvajati najbolj kruto raznarodovalno politiko. Podrobneje o tem zgodovinarka Milica Kacin Wohinz: Tomaž Pavšič je v knjigi Ob stari meji razkril tudi vedrejšo plat življenja, pobude za nastanek knjige je takole strnil:
»Moskovska konferenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše žrtve trkajo na vest človeštva," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik.
Prosinca gorkota - jeseni sirota/ Prosinec mili, bog se usmili/ V prosincu toplota - v svečanu mrzlota.
V velikem licejskem gledališču v Barceloni so na današnji dan 1896 krstno uprizorili opero Isaaca Albeniza, Pepita Jiminez. Lirično komedijo je avtor kasneje predelal. Prisluhnimo sklepnemu dejanju, ki sta jo posnela Carol Vanes in Placido Domingo:
1136 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1826 se je v beneški Bili rodil duhovnik in jezikoslovec Štefan Valente. Po končanem bogoslovju v Vidmu je služboval v Reziji. Znamenit je njegov članek iz leta 1868 "O slovanskem izvoru narečja v dolini Rezije," pri čemer se je skliceval na Šafarikove Slovenské starožitnosti.
Prvi kancler Zvezne republike Nemčije po letu 1949, Konrad Adenauer, se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kolnu. Dolgo časa je bil župan tega mesta. Adenauer je bil eden od soustanoviteljev Krščansko-demokratske unije CDU in jo je vodil do leta 1966. Kancler je bil do leta 1963. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in v Evropsko gospodarsko skupnost.
Na današnji dan leta 1916 se je začela zmagovita 8-dnevna ofenziva avstroogrskih enot proti Črni gori. Poveljnik Franz Conrad von Hotzendorf je zbral vojsko 45 tisoč mož, ki se jim je pridružilo še 5 tisoč bosanskih muslimanov. Že drugi dan ofenzive proti umikajoči se srbski vojski, ki jo je ščitila črnogorska, so zasedli Cetinje.
Slovensko Primorje s Trstom, Goriška, del Notranjske in celotna Istra so bili z mejno črto Mangart-Triglav-Krn-Porezen-Snežnik-Kvarner na današnji dan leta 1921, skladno z določili rapalske pogodbe, priključeni kraljevini Italiji, ki je že takrat začela nad primorskimi Slovenci in Hrvati izvajati najbolj kruto raznarodovalno politiko. Podrobneje o tem zgodovinarka Milica Kacin Wohinz: Tomaž Pavšič je v knjigi Ob stari meji razkril tudi vedrejšo plat življenja, pobude za nastanek knjige je takole strnil:
»Moskovska konferenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše žrtve trkajo na vest človeštva," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik.
Prosinca gorkota - jeseni sirota/ Prosinec mili, bog se usmili/ V prosincu toplota - v svečanu mrzlota.
V velikem licejskem gledališču v Barceloni so na današnji dan 1896 krstno uprizorili opero Isaaca Albeniza, Pepita Jiminez. Lirično komedijo je avtor kasneje predelal. Prisluhnimo sklepnemu dejanju, ki sta jo posnela Carol Vanes in Placido Domingo:
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Neveljaven email naslov