Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 86 pred našim šetjem je umrl rimski vojskovoda Gaius Marius. Kmečki fant se je izkazal v numancijski vojni in že leta 107 v vojni proti kralju Jugurti prevzel poveljstvo nad rimskimi četami ter vanje prvi vključil proletarje, prebivalce brez imetja. Kot konzul je svojim veteranom priskrbel zemljo, izboljšal je urjenje ter disciplino v vojski in jo spremenil v poklicno.
Z bitko pri Wadi v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1916 začel uspešen prodor ruske kavkaške armade proti Turčiji. Otomanske čete pa so v bitki za Kut uspele razbiti britanski obroč okoli tega mesta.
V Ščiglah pri Podbonescu se je na današnji dan leta 1931 rodil beneški narečni pisatelj Luciano Chiabudini. Šolal se je v Čedadu in Vidmu. Za Beneško gledališče je napisal več iger. Na Senjamu beneške piesmi je za pesem Vsakdanji kruh leta 1978 prejel prvo nagrado. S skupino Bintars je posnel tri kasete s humorističnimi pripovedmi iz beneškega življenja. Leta 1979 se je na Lesah kot pokrajinski svetovalec udeležil tretjega kongresa Zveze izseljencev Beneške Slovenije, ko je dejal:
Angleški pisatelj irskega rodu James Joyce je najprej hodil v šolo k jezuitom, nato pa je študiral medicino, ki pa je ni končal. Preživljal se je kot pevec, igralec in učitelj angleščine v Trstu, Pulju, Zurichu in Parizu. Skoraj slep je umrl na današnji dan leta 1941. V znamenitem romanu Odisej je uveljavil radikalno obliko modernega pripovedništva s prerezom podzavestnega doživljanja svojih junakov.
»Enotni sindikati pozivajo vse delavce in nameščence na veliko zbroovanje na trgu Garibaldi v Trstu. To bo manifestacija moči in enotnosti tržaških delovnih množic, ki so odločene uveljaviti svojo pravico za boljše življenjske pogoje," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik
V prosincu gorkota, v svečanu mrzlota.
Sopranistka Pavla Lovše se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Po študiju na konservatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju. Kariero je začela kot solistka Glasbene matice. Po letu 1907 je gostovala po Evropi in Ameriki, leta 1921 pa je postala solistka ljubljanske opere. Poučevala je tudi na konservatoriju. V arhivu hranimo ploščo iz leta 1930, s posnetkom arije iz opere Rigoletto
1138 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 86 pred našim šetjem je umrl rimski vojskovoda Gaius Marius. Kmečki fant se je izkazal v numancijski vojni in že leta 107 v vojni proti kralju Jugurti prevzel poveljstvo nad rimskimi četami ter vanje prvi vključil proletarje, prebivalce brez imetja. Kot konzul je svojim veteranom priskrbel zemljo, izboljšal je urjenje ter disciplino v vojski in jo spremenil v poklicno.
Z bitko pri Wadi v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1916 začel uspešen prodor ruske kavkaške armade proti Turčiji. Otomanske čete pa so v bitki za Kut uspele razbiti britanski obroč okoli tega mesta.
V Ščiglah pri Podbonescu se je na današnji dan leta 1931 rodil beneški narečni pisatelj Luciano Chiabudini. Šolal se je v Čedadu in Vidmu. Za Beneško gledališče je napisal več iger. Na Senjamu beneške piesmi je za pesem Vsakdanji kruh leta 1978 prejel prvo nagrado. S skupino Bintars je posnel tri kasete s humorističnimi pripovedmi iz beneškega življenja. Leta 1979 se je na Lesah kot pokrajinski svetovalec udeležil tretjega kongresa Zveze izseljencev Beneške Slovenije, ko je dejal:
Angleški pisatelj irskega rodu James Joyce je najprej hodil v šolo k jezuitom, nato pa je študiral medicino, ki pa je ni končal. Preživljal se je kot pevec, igralec in učitelj angleščine v Trstu, Pulju, Zurichu in Parizu. Skoraj slep je umrl na današnji dan leta 1941. V znamenitem romanu Odisej je uveljavil radikalno obliko modernega pripovedništva s prerezom podzavestnega doživljanja svojih junakov.
»Enotni sindikati pozivajo vse delavce in nameščence na veliko zbroovanje na trgu Garibaldi v Trstu. To bo manifestacija moči in enotnosti tržaških delovnih množic, ki so odločene uveljaviti svojo pravico za boljše življenjske pogoje," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik
V prosincu gorkota, v svečanu mrzlota.
Sopranistka Pavla Lovše se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Po študiju na konservatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju. Kariero je začela kot solistka Glasbene matice. Po letu 1907 je gostovala po Evropi in Ameriki, leta 1921 pa je postala solistka ljubljanske opere. Poučevala je tudi na konservatoriju. V arhivu hranimo ploščo iz leta 1930, s posnetkom arije iz opere Rigoletto
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov