Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Angleški filozof, pisatelj in državnik Francis Bacon, sicer utemeljitelj moderne angleške filozofije, empirizma in unitarizma, se je rodil na današnji dan leta 1561. Bacon je trdil, da je naloga znanosti obvladovanje narave, zato se mora človek rešiti predsodkov in napačnih predstav.
Avtroogrska armada je na današnji dan leta 1916 zasedla Podgorico, Bar in Ulcinj, zatem ko so črnogorsko armado praktično že razpustili, saj so tudi poveljnika vrhovnega štaba, generala Janka Vukotiča, odstavili, tako da listine o kapitulaciji ni mogel podpisati.
"Razpravljanje o ustavnem načrtu na Primorskem pomeni plebiscit za priključitev k Jugoslaviji«, tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel poročilo ministrskega predsednika slovenske vlade, Borisa Kidriča, v beograjskem Domu narodov o novi jugoslovanski ustavi.
V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1946 rodila umetnostna zgodovinarka in novinarka Irene Mislej. Po končani Višji šoli za novinarstvo je diplomirala iz umetnostne zgodovine. Za doktorat je obdelala argentinske arhitekte slovenskega in hrvaškega rodu. V Ljubljani je delala kot raziskovalka znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vodila je Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Ob razstavi o goriškem slikarstvu v prejšnjem stoletju je tako opisala slovenski prispevek:
V Šempetru se je na današnji dan leta 1961 rodila pesnica in publicistka Vida Mokrin-Pauer. Po diplomi iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter knjižničarstva se je zaposlila v Goriški knjižnici Franceta Bevka, od leta 1989 pa se poklicno posveča pisanju. Desetletje po prvi objavi je leta 1988 izšla zbirka Mik. Sledilo je 11 knjig z več prevodi. V pogovoru z Ingrid Kašca Bucik je tako opredelila literarno ustvarjanje:
Današnji Vincec je prvi patron v letu, ki je odgovoren za vinsko kapljico. Očitno je ta Slovencem tako pri srcu, saj so vincu namenili kar polovico vremenskih pregovorov: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti/ Ako je Vinku vroče, pripravljaj kašče, nabijaj obroče/ Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče
Vinski naj bo tudi današnji glasbeni dodatek: Bratci veseli vsi in Slovenski oktet
1136 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Angleški filozof, pisatelj in državnik Francis Bacon, sicer utemeljitelj moderne angleške filozofije, empirizma in unitarizma, se je rodil na današnji dan leta 1561. Bacon je trdil, da je naloga znanosti obvladovanje narave, zato se mora človek rešiti predsodkov in napačnih predstav.
Avtroogrska armada je na današnji dan leta 1916 zasedla Podgorico, Bar in Ulcinj, zatem ko so črnogorsko armado praktično že razpustili, saj so tudi poveljnika vrhovnega štaba, generala Janka Vukotiča, odstavili, tako da listine o kapitulaciji ni mogel podpisati.
"Razpravljanje o ustavnem načrtu na Primorskem pomeni plebiscit za priključitev k Jugoslaviji«, tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel poročilo ministrskega predsednika slovenske vlade, Borisa Kidriča, v beograjskem Domu narodov o novi jugoslovanski ustavi.
V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1946 rodila umetnostna zgodovinarka in novinarka Irene Mislej. Po končani Višji šoli za novinarstvo je diplomirala iz umetnostne zgodovine. Za doktorat je obdelala argentinske arhitekte slovenskega in hrvaškega rodu. V Ljubljani je delala kot raziskovalka znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vodila je Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Ob razstavi o goriškem slikarstvu v prejšnjem stoletju je tako opisala slovenski prispevek:
V Šempetru se je na današnji dan leta 1961 rodila pesnica in publicistka Vida Mokrin-Pauer. Po diplomi iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter knjižničarstva se je zaposlila v Goriški knjižnici Franceta Bevka, od leta 1989 pa se poklicno posveča pisanju. Desetletje po prvi objavi je leta 1988 izšla zbirka Mik. Sledilo je 11 knjig z več prevodi. V pogovoru z Ingrid Kašca Bucik je tako opredelila literarno ustvarjanje:
Današnji Vincec je prvi patron v letu, ki je odgovoren za vinsko kapljico. Očitno je ta Slovencem tako pri srcu, saj so vincu namenili kar polovico vremenskih pregovorov: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti/ Ako je Vinku vroče, pripravljaj kašče, nabijaj obroče/ Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče
Vinski naj bo tudi današnji glasbeni dodatek: Bratci veseli vsi in Slovenski oktet
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Neveljaven email naslov