Leopold von Sacher-Masoch se je rodil na današnji dan leta 1836 v avstrijskem Lembergu. Bil je novinar in pisatelj v Gradcu, ki se je v zgodovino zapisal s po njem imenovano spolno iztirjenostjo. Leta 1869 je sicer romantični novelist izdal knjigo Krzneni Venus s podrobnimi opisi mazohističnega razmerja. Levičarski del nemške socialdemokratske stranke je že ob izbruhu prve svetovne vojne ustanovil mednarodno skupino za širjenje mirovnih prizadevanj, na današnji dan leta 1916 pa sta Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht s somišljeniki ustanovila Spartakovo zvezo, ki se je s splošno stavko za mir želela približati mednarodni proletarski revoluciji. V 2. svetovni vojni ali zaradi nje je padlo 98 tisoč Slovencev, od tega jih je bilo 15 tisoč zunajsodno pomorjenih po vojni. Šele februarja leta 2009 so pri odkopavanju v Barbarinem rovu Hude Jame odkrili posmrtne ostanke prve žrtve. Prizorišče si je lani ogledal tudi avtor knjige Keith Lowe "Nesramnost gospoda de Gasperija," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerem analizira zadnjo italijansko diplomatsko ofenzivo kot pripravo na sklepanje mirovne pogodbe. Wilsonova črta, ki jo predlaga italijanski ministrski predsednik De Gasperi, bi pomenila imperialistično rešitev problema. Prosinec mili, bogu se usmili. Čudežni otrok, velikanski opus, nepriznan in reven umre. Taka je bila življenjska pot na današnji dan leta 1756 v Salzburgu rojenega glasbenega genija Wolfganga Amadeusa Mozarta. Izmed 600 glasbenih stvaritev, ki sodijo v zakladnico največjih dosežkov človeškega duha, omenimo samo opere Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in nedokončani Requiem. Ob 250-letnici Mozartovega rojstva je Luisa Antoni pripravila dramatiziran izbor pisem med očetom Leopoldom in sinom Wolfgangom: Prisluhnimo odlomku posnetka znamenite Male nočne glasbe komornega orkestra Slovenske filharmonije