Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1856 je tasmanski dvodomni kolonialni parlament sprejel volilni zakon, s katerim je uzakonil tajne volitve.
"Gospodarski položaj Italije vsled skrajno omejenega dovoza in visokih tovornin Anglije za premog nikakor ni rožnat. V očigled tem razmotrivanjem se zamore italijansko armadno vodstvo odločiti za novo ofenzivo ob soški fronti, da odvrne splošno zanimanje od albanskega podjetja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost.
V Dutovljah se je na današnji dan leta 1936 rodil duhovnik Bojan Ravbar. Maturiral je na Malem semenišču v Pazinu, teologijo pa je študiral v Ljubljani ter vrsto let delal v Kopru. Ob 350-letnici rojstva koprskega skladatelja Antonia Tarsie je povedal:
"Uspehi ljudske oblasti v Coni B". Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil članek o pregledu dela od 1. maja 1945 do1. februarja 1946: "S precejšnjimi težavami se mora odsek za prehrano in oskrbo boriti, saj se zaradi Morganove črte ne more posluževati tržaškega pristanišča, na drugi strani pa je bila lansko leto izredna suša, ki je uničila pridelek. Kljub temu pa je odseku uspelo preskrbeti zadostne količine hrane."
V prometni nesreči pri Grosupljem je na današnji dan leta 1986 umrl specialist za plastično kirurgijo, Marko Godina. Po diplomi na zagrebški medicinski fakulteti je specializiral plastično kirurgijo. O začetkih mikrokirurgije je leta 1985/ povedal:
Na današnji dan leta 1991 so predstavniki Centra za kulturo miru in nenasilja predstavili deklaracijo za mir, ki si je prizadevala predvsem za mirovni ustavni člen, po katerem bi Slovenija postala demilitarizirana država. Dušan Plut, ki je bil tedaj tudi član predsedstva Slovenije, je po 20-ih letih Plut pobudo tako analiziral:
Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. /O pustu so zrele neveste, o postu pa preste.
V Chralottu, največjem mestu severne Caroline se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in country pevec Sammy Johns. Leta 1975 je posnel uspešnico Chevy van in jo prodal v milijonski nakladi.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1856 je tasmanski dvodomni kolonialni parlament sprejel volilni zakon, s katerim je uzakonil tajne volitve.
"Gospodarski položaj Italije vsled skrajno omejenega dovoza in visokih tovornin Anglije za premog nikakor ni rožnat. V očigled tem razmotrivanjem se zamore italijansko armadno vodstvo odločiti za novo ofenzivo ob soški fronti, da odvrne splošno zanimanje od albanskega podjetja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost.
V Dutovljah se je na današnji dan leta 1936 rodil duhovnik Bojan Ravbar. Maturiral je na Malem semenišču v Pazinu, teologijo pa je študiral v Ljubljani ter vrsto let delal v Kopru. Ob 350-letnici rojstva koprskega skladatelja Antonia Tarsie je povedal:
"Uspehi ljudske oblasti v Coni B". Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil članek o pregledu dela od 1. maja 1945 do1. februarja 1946: "S precejšnjimi težavami se mora odsek za prehrano in oskrbo boriti, saj se zaradi Morganove črte ne more posluževati tržaškega pristanišča, na drugi strani pa je bila lansko leto izredna suša, ki je uničila pridelek. Kljub temu pa je odseku uspelo preskrbeti zadostne količine hrane."
V prometni nesreči pri Grosupljem je na današnji dan leta 1986 umrl specialist za plastično kirurgijo, Marko Godina. Po diplomi na zagrebški medicinski fakulteti je specializiral plastično kirurgijo. O začetkih mikrokirurgije je leta 1985/ povedal:
Na današnji dan leta 1991 so predstavniki Centra za kulturo miru in nenasilja predstavili deklaracijo za mir, ki si je prizadevala predvsem za mirovni ustavni člen, po katerem bi Slovenija postala demilitarizirana država. Dušan Plut, ki je bil tedaj tudi član predsedstva Slovenije, je po 20-ih letih Plut pobudo tako analiziral:
Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. /O pustu so zrele neveste, o postu pa preste.
V Chralottu, največjem mestu severne Caroline se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in country pevec Sammy Johns. Leta 1975 je posnel uspešnico Chevy van in jo prodal v milijonski nakladi.
Na današnji dan leta 1226 je v Assisiju umrl Giovanni Francesco di Pietro di Bernardone, sv. Frančišek. Sin trgovca je preživel veseljaško mladost. V vojni s Perugio so ga zaprli, hudo je zbolel. Po ozdravitvi je leta 1205 v Spoletu, in kasneje v Assisiju, doživel spreobrnjenje. Glagolica je najstarejša slovanska pisava, izvira iz glagola glagovati - govoriti. Po smrti Cirila in Metoda so glagolico iz Moravskega prenesli v balkanske dežele, predvsem v Dalmacijo. Kapetana Slovanov Luka in Paskvale Ingaldeo sta omenjena v hrastovski cerkvici na napisu v glagolici iz leta 1461. "Japonski list »Pai Nit-pon« je pisal, da je ta vojna Japonski dobrodošla, ker uredi sedaj račune radi Azije. Računajo z razpadom Kitajske države in preže na ta plen. Najinteresantneje pa je, da že prezentirajo Angliji račun za sedanje zavezništvo." Tako je torkova Edinost na današnji dan leta 1916 opisala strateške premike v Aziji zaradi prve svetovne vojne. Začetnik vseevropskega gibanja je bil Richard Coundehove-Kalegru si je evropsko zvezo držav zamišljal tako bogato kot Amerika in nevtralno kot Švica. Na današnji dan leta 1926 se je na Dunaju na prvem vseevropskem kongresu zbralo več kot dvesto predstavnikov iz 24 držav. Razprava o tržaškem statutu Sovjetska in jugoslovanska delegacija predlagata, naj se sporne točke predlože svetu zunanjih ministrov. Britanci in Američani namreč skušajo uveljaviti tako imenovano kolonialno upravo, ki največjo moč daje guvernerjevi upravi, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Svetovni dan otroka po priporočilih Združenih narodov od leta 1956 praznujemo prvi ponedeljek v oktobru. Leta Kako je bilo leta 1986, bomo izvedeli iz arhiviranega prispevka Silvije Mozetič: Na svetega Frančiška ima oljka že v sebi olje V New Yorku se je na današnji dan leta 1936 rodil skladatelj Steve Reich. Po obsežnem samoizobraževanju je kompozicijo študiral na Juliardovi šoli in se skladateljsko najprej posvetil atonalni glasbi, zatem pa je preizkušal nove prijeme minimalistične glasbe. V ta okrvir sodi tudi Proverb, skladba za tri soprane, dva tenorja,vibrafona in orgle:
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1656 rodil pravnik, astronom in skladatelj Janez Jurij Hočevar. V Padovi je doktoriral iz prava, zatem je živel v Ljubljani, kjer je bil prvi predsednik Akademije Philharminicorum. "Italijanski topovski in minovski ogenj proti kraški planoti je bil od časa do časa zopet zelo živahen ter se je raztezal tudi na naše postojanke v Vipavski dolini," tako je na današnji dan leta 1916 uradno sporočilo z Dunaju o položaju na soški fronti povzela ponedeljkova Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1946 rodila biologinja in političarka Breda Pečan. Kot diplomirana biologinja sprva zaposlila v izolskem Delamarisu, nato pa delala še v Drogi in v skupnosti obalnih občin. Leta 1990 so jo kot samostojno kandidatko izvolili za poslanko državnega zbora. V naslednjem mandatu je bila izvoljena na listi Združene liste socialnih demokratov, leta 1998 je postala izolska županja, ob ponovni izvolitvi leta 2002 je povedala: Na današnji dan leta 1946 se je v Lokavcu rodil rodil filozof, pisatelj in fotograf Angel Evgen Bavčar. Pri desetih letih se je ponesrečil in oslepel, a s trdno voljo doštudiral v Ljubljani. Na pariški Sorboni je zagovarjal doktorat in se zaposlil v francoskem narodnem centru za znanstvene raziskave. V Parizu je postal tudi slovenski kulturni ambasador. Letos je prejel nagrado državljan Evrope in najvišje francosko odlikovanje Vitez legije časti, ko je povedal: Tržič ne sprejme pariškega diktata, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik na prvi strani naslovil poročilo o demonstracijah in ga podnaslovil: Tržiško ljudstvo, ki noče nazaj pod Italijo in veruje v zmagovito poslanstvo Kardelja ter svojo moč, je včeraj odločno protestiralo proti »francoski črti«, kljub nasilnemu postopanju civilne in vojaške policije. Ko poje kukavica, je zjutraj mokro, zvečer suho V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl dirigent in skladatelj Mirko Polič. Po maturi v Pragi je opustil študij prava in se prepisal na konservatorij Verdi rojstnega Trsta ter obenem vodil več zborov. Leta 1939 je postal ravnatelj ljubljanske Opere. Z zborom Glasbene matice je prekrižaril domala vso Evropo. Prisluhnimo ariji Krjavljeva pripoved iz Poličeve opere Deseti brat. Basista Ladka Korošca spremljata komorni zbor in simfonični orkester RTV pod vodstvom dirigenta Sama Hubada:
Oktober je bil po prvotnem rimskem koledarju osmi -octo- mesec v letu, od leta 154 pred našim štetjem pa je deseti mesec leta. Naši predniki so oktober imenovali vinotok, pa tudi desetnik, repnik, vinščak, v Prekmurju celo vsesvéšček Danes se spominjamo znamenite bitke Aleksandra Velikega, ki je na današnji dan leta 331 pred našim štetjem pri Gavgameli premagal perzijsko vojsko vladarja Dareja III. Bitka je pomenila konec perzijske države Ahemenidov, Aleksander pa je zatem svojo državo razširil do Indije. Na današnji dan leta 1916 se je na zahodni fronti začela antantna ofenziva na reki Somme. Četrta armada britanskega ekspedicijskega korpusa je istočasno z enotami šeste in desete francoske armade napadla nemške položaje pri Transloyu. Močno deževje, megla in blato ter okrepljena nemška letalska obramba sta botrovali k začasni ustavitvi ofenzive, ki si je opomogla šele 2. novembra z zasedbo trdnjav Douaumont in Vaux. Po poti demokracije proti varuštvu za enotni blok vseh demokratov Za svobodo in kruh delovnemu ljudstvu, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik na prvi strani naslovil poročilo o nedeljskem zborovanju, ki ga je v Trstu organizirala Slovensko italijanska antifašistična unija proti krivičnim sklepom pariške mirovne konference. V Novi Gorici je na današnji dan leta 1986 umrl učitelj in politik Peter Lenardič - Skala. Kot mladenič je služil v avstrijskem 97. pešpolku v Radgoni, kamor so bivši ujetniki prinašali ideje Oktobrske revolucije, udeležil se je tudi krvavo zadušenega upora, ki se ga je tako spominjal: Po vrnitvi se je v rodnem Humu pri Kojskem pridružil italijanski socialdemokratski stranki in se leta 1921 udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Italije v Livornu. Oktober je dober V Omahi se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist Louis Jacob Weertz bolj znan kot Roger Williams. Družina ga je že kot triletnega otroka posadila za klavir, med drugo svetovno vojno se je pridružil marincem, zatem je jazzovsko pianistiko študiral na znameniti newyorški šoli Juilliard. Leta 1955 je prvo ploščo s priredbo Autumn Leaves prodal v dvomiljonski nakladi, sledila je vrsta podbnih uspšenic, prisluhnimo odlomku skladbe Za morjem:
Jaroslav II (Fëdor) Vsevolodovič, novgorodski, kijevski in Vladimirov princ je umrl na današnji dan leta 1246. V času njegove vlade so v Rusijo vrdli Mongoli, vendar so mu prepustili prestol, ko je več le redno plačeval zahtevane dajatve. "Na kraški planoti močan italijanski topovski in minovški ogenj proti našim postojankam in za njimi ležečim okolišem," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela uradna poročila z Dunaja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil igralec Brane Grubar. Po grafični šoli je končal igralsko akadmeijo in najprej delal v Celju, od leta 1975 pa v ljubljanski drami. Ponsel je vrsto filmov in televizijskih dram. Leta 2006 je objavil potopisni esej Kam? Drugam! Preselil se je v Istro in o njej povedal: Ljubljani se je na današnji dan leta 1961 rodil, odraščal pa v Ankaranu, biokemik in genetik Borut Štrukelj. Po maturi je študiral na Fakulteti za farmacijo in se izpopolnjeval na državni univerzi v New Yorku. Za izolacijo enega od genov je prejel nagrado Evropske molekularne zveze s štipendijo za enoletno raziskovalno delo. Odločil se je za Nizozemsko, razloge pa je na gimnazijskem večeru v koprski Pretorski palači tako utemeljil: V Novem mestu je na današnji dan leta 2006 umrl plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Plesal je v Zuerichu, Berlinu, Muenchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opere. Skupaj z ženo Pio sta po II. svetovni vojni postavila poklicne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno šolo. Njun koreografski opus obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. O celovečernem baletu Lok je povedal: Sepembrska luna sije močneje od ostalih Glasbeno se spominjamo premiere znamenite Mozartove opere Čarobna piščal, ki je bila na današnji dan leta 1791 na Dunaju. Prisluhnimo ariji Papagena in baritonistu Thomasu Allenu, ki je Čarobno piščal posnel leta 1991 s škotskim komornim orkestrom pod taktirko Charlesa Mackerrasa:
V Pienumu se je na današnji dan leta 106 pred našim štetjem v družini bogatega politika rodil rimski vojskovodja, politik in državnik Pompej Vleiki- Gnaeus Pompeius Magnus. Po Cezarjevem vdoru v Italijo se je Pompej poražen umaknil v Grčijo, zatem na Lezbos in v Egipt, kjer so ga po ukazu faraona Ptolemaja XIII ubili. Flămândska bitka se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 5 oktobra. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije, vendar je nemška donavska vojna mornarica napadalce zaustavila Na današnji dan leta 1931 se je v Tolminu rodil pravnik Boris Fili. Pomorsko srednjo šolo je končal na Reki. Pravo je študiral v Sarajevu in v Ljubljani. Leta 1967 postal ravnatelj Splošne bolnišnice Koper. Bil je poslanec republiške skupščine in naravovarstvenik, o čemer je tako razmišlja: Primorsko ljudstvo ne sprejme kolonialnega varuštva! Svetu zunanjih ministrov velesil: Vsiljena mirovna pogodba bo vzrok nesrečnih odnošajev med evropskimi narodi, je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl antropolog, psiholog in teolog Anton Trstenjak. Teologijo je študiral v Mariboru in Insbrucku. Izpopolnjeval se je v Parizu in Milanu. Anton Trstenjak je bil mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv, bil je tudi zapriseženi sodni izvedenec za pisave. Napisal je nad 180 znanstvenih razprav, o poljudnoznanstvenih knjigah je leta 1984 povedal Če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg obeče./Če o sv. Mihaelu žerjavi še ne gredo, še pred božičem k nam zime ne bo. Na današnji dan leta 1931 se je v Avčah rodil skladatelj in zborovodja Štefan Mavri. Za ključavničarja se je izučil v Anhovem, maturiral je na tehnični srednji šoli v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo je pri profesorju Škerjancu študiral kompozicijo. Leta 1988 je izdal zbirko samospevov na besedila Ljubke Šorli in dejal: Prisluhnimo sedaj vstopnemu spevu Slovenske maše Štefana Mavrija in Komornemu zboru RTV Slovenija pod taktirko Matjaža Ščeka:
Turki, ki jih je vodil sultan Bajazit, so pri Nikopolju na današnji dan leta 1396 pognali v beg vojsko križarjev. V teh bojih je sodeloval tudi kranjski deželni glavar in celjski grof Herman drugi, ki se je pridružil križarskemu pohodu cesarja Sigismunda proti Turkom. Po tej zmagi so Turki vdrli na Dravsko polje in kasneje oblegali tudi Dunaj. "Italijanska bojišča. - Nič večjih bojev. Ruska bojišča. - V Karpatih nič posebnega. Romunska bojišča. - Pri Sibinju napreduje naš napad. Iz Dobrudže nič važnega. - v Albaniji neizpremenjeno. Zapadna bojišča. - Nadaljevanje bitke ob Sommi. Razno. Položaj na Grškem se poostruje", tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela položaj na tedanjih frontah prve svetovne vojne.. V Selu se je na današnji dan leta 1925 rodil partizan in podpolkovnik Slavko Bavčar. 4. februarja 1943 se je kot 17 letni fant za 907 dni pridružil partizanom južnoprimorskega odreda, ki je kmalu postal del udarne Gregorčičeve brigade, v kateri je deloval v minersko sabotažni skupini, in z IX. koprusom osvobajal Trst. Po osvoboditvi je končal vojaško akademijo v Beogradu. Deloval je v štabu teritorijalne obrambe Slovenije. Po upokojitvi je Selu obnovil kmetijo. Leta 2003 se je tako spominjal Ivana Kosovela: Složni v borbi proti diktaturi imperializma Na množičnih protestnih zborovanjih ljudstvo odločno odklanja grožnjo uveljavljanja kolonialne uprave in kolonialnih metod Odnos Jugoslavije do Trsta Pododbor za tržaško ustavo zaključil svoje delo, a glavnih vprašanj ni rešil, zlasti so odprta vprašanja oblasti tržaškega guvernerja, vprašanje proste luke in gospodarske določbe v tržaški ustavi, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Če septembra bo ob luni lilo, obetamo si fig obilo. Glasbeno danes voščimo na današnji dan leta 1956 v Trstu rojenemu violinistu Črtomirju Šiškoviču. Vzporedno s študijem literanih ved je v rodnem mestu diplomiral na konservatoriju Tartini, izpopolnjeval pa se je pri profesorju Igorju Ozimu v Koelnu in v ameriškem Bloomingtonu. Od leta 1986 je bil koncertni mojster v tržaškem gledališču Verdi in v Parmi. Plodno sodeluje v kvartetu Tartini, saj si je zadal težko nalogo posneti vse Tartinijeve sonate, o čemer je povedal: Prisluhnimo odlomku Tartinijevega koncerta za violino in godlani orkester v g-molu, ki ga je Črtomir Šiškovič posnel z komornim orkestrom RTV Slovenije:
Zaradi krompirjeve gnilobe se je jeseni leta 1846 začela doslej najhujša lakota na Irskem. Velika Britanija je neizprosno zahtevala pogodbeno določene letne dobave krompirja, tako da je na otoku od lakote pomrlo na stotisoče ljudi. Cele vaške skupnosti so se zaradi lakote izselile v Združene države Amerike. Danes se spominjamo prve slovenske regate. Ob tržaški razstavi umetnosti in industrije so na današnji dan leta 1871 organizirali veslaško regato s čupami od pomola svetega Karla do Barkovelj. Podrobneje o tem Bruno Volpi Lisjak: "Aprovizacijska komisija tržaškega namestništva je imela pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skeneja sejo, ko je glavni predmet je tvorila zagotovitev življenjskih potrebščin mesta za prihodnjo zimo. Tudi javne kuhinje aprovizacijske komisije, ki prehranjujejo po zmernih cenah že sedaj kakih 5000 oseb, se bodo razširile že v najbližjem času," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Naše ljudstvo noče pod kolonialni jarem Tržaško prebivalstvo je zrelo in sposobno, da si samo vlada - brez vsiljenega varuštva Množične manifestacije po vsem mestu »Guvernerska« policija ne more preprečiti protestnih zborovanj tržaškega ljudstva O državljanstvu in gospodarskem nadzorstvu na tržaškem ozemlju bo moral odločati glavni odbor za Italijo ali plenum pariške mirovne konference, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. Če ni lakote, ne koristi bel prt na mizi, pravi stari istrski pregovor. V Neusterlitzu je na današnji dan leta 1921 umrl skladatelj Engelbert Humperdink. Svojo najbolj znano opero Janko in Metka je najprej napisal kot spevoigro za otroke nečakinje, januarja leta 1891 pa se je lotil operne orkestracije. Že predbožična premiera v Weimarju leta 1893 je doživela velik uspeh, bila je tudi prva izvedena opera v neposrednem radijskem prenosu, zato prisluhnimo dvospevu iz opere Janko in Metka in sopranistkama Ileani Contrubas in Frederki von Stade. Novemu filharmoničnemu orkestru iz Londona je dirigiral John Pritchard:
Na današnji dan leta 46 je Julius Cezar na rimskem Forumu slovesno odprl tempelj Veneri zmagovalki, kar se je zaobljubil pred bitko pri Farsalu dve leti prej, ko mu je uspelo premagati vojsko rivala Gnea Pompea Magna, s katero se je končalo republikansko obdobje Rima. Na današnji dan leta 1916 se je na zahodni fronti začel britanski napad na gorski greben Thiepval Ridge, kar je pomenilo uvod v sklepno dejanje bojevanja na Sommi. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1926 rodila kemičarka in profesorica Aleksandra Kornhauser. Kot učiteljica je ob delu diplomirala in doktorirala, o svojem raziskovanju je leta 1977 povedala: Aleksandra Kornhauser je leta 1981 postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, je ustanovna članica Evropske akademije v Londonu, leta 1989 pa je bila sprejeta v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Brez stavkokazov Enotna fronta proti kolonialnemu protektoratu V Trstu Politika premaganih napadalcev in preživljena metoda sile Tržaški pododbor ni rešil vprašanja guvernerjeve oblasti Višek krivic nasproti Jugoslaviji Kdo podpira neofašizem v Italiji, s takimi naslovi na prvi strani je na današnji dan leta 1946 izšel četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl slavist, novinar in založnik Milko Štolfa. Po diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani je bil pri Vojaški upravi jugoslovanske armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo. Istrski tednik je preoblikoval v Slovenski Jadran, tedanji sodelovec Bert Pribac se ga tako spominja: Ustanovil je založbo Jadran. Leta 1954 je odšel v Ljubljano, kjer je bil urednik založbe Borec, leta 1969 je soustanovil založbo Partizanska knjiga. Kruh enega dne, vino enega leta, kdor tega ne verjame, le sebi škoduje. V Torinu se je na današnji dan leta 1941 rodil violinist in dirigent Salvatore Accardo. Že kot otrok je igral violino, pri 15-ih je končal konservatorij, dve leti kasneje pa je postal najmlajši zmagovalec natečaja Paganini v Genovi. Sledila je bogata koncertna kariera. Salvatore Accardo je leta 1977 posnel veliko ploščo Paganinijevih skladb. Prisluhnimo Sonatini: Filharmoničnemu orkestru iz Rima in pianistu Antoniu Beltramiju dirigira Elio Boncompagni:
Na Dunaju je na današnji dan leta 1786 umrl bakteriolog Anton Marko Plenčič. Po študiju medicine v Padovi je predaval tudi na dunajski medicinski fakulteti. Njegovo najpomembnejše delo je Opera medico-physica, v kateri je objavil teorijo o živem kužilu kot povzročitelju bolezni, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič: Za razlago nastanka in razvoja nalezljivih bolezni mu je Marija Terezija podelila plemiški naslov. Čez sto let je Francozu Pasteurju z mikroskopom uspelo dokazati Plenčičevo teorijo. Na zahodni fronti so na današnji dan leta 1916 britanske enote napadle nemške položaje v vaseh Morval, Gueudecourt e Lesboeufs. Francozi so to zaman poskusili že sredi meseca, in so tudi tokrat zamujali z napredovanjem, da bi se združili z baritanskimi enotami v ključnih bitkah fronte na reki Somme. Protestna stavka tržaškega delavstva V vednost anglo-ameriškim kolonialnim »demokratom« 45 tisoč tržaških delavcev in antifašisti goriškega okrožja proti krivici in nasilju, s takimi naslovi na prvi strani je na današnji dan leta 1946 izšel sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1976 je v Ljubljani umrl filozof in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem. Po drugi svetovni vojni je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Leta 1966 je Boris Ziherl tako analiziral pomen ustanovitve osvobodilne fronte ob njeni 25-i obletnici: Kdor nima bakalaja(polenovke) na svetega Krišpina, se mora zadovoljiti s kozarcem vina. V ligurijskem mestecu Stella San Giovanni se je na današnji dan leta 1896 rodil politik, novinar in partizan Sandro Pertini. V prvi svetvni vojni se je boril na soški fronti, po vojni se je pridružil socialistični stranki. Zaradi nasprotovanja fašistom je moral v begunstvo v Francijo, po vrnitvi pa ga je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo na konfinacijo na otok Ventotene. O tem je pred obiskom proslave ob 40-obletnici partizanske divizije Garibaldi v Plevljah povedal: Po osvoboditvi je bil Sandro Pertini poslanec ustavodajne skupščine, kasneje tudi predsednik poslanske zbornice, leta 1978 pa so ga izvolili za predsednika republike, med obiskom Jugoslavije je povedal: Prisluhnimo zdaj zvočnemu pismu Dragemu Pertiniju kabaretne skupine Karst brothers iz Trsta:
Na današnji dan leta 1136 je bila izdana ustanovna listina samostana v Stični, kjer je okoli leta 1428 nastal tudi rokopis češkega meniha, ki je napisal slovensko molitev pred pridigo Čaščena bodi kraljica. Zapisal si je tudi več osnutkov za pridigo. Na današnji dan leta 1916 se je v Ljubljani rodil politik Andrej Jarc. Med prvo svetovno vojno se je družina zatekla v Ljubljano in se po končani vojni vrnila v Doberdob. Po končani strokovni šoli je Andrej Jarc do upokojitve delal v tržiški tovarni Solvay. Že kot mlad fant se je vključil v delo slovenskih društev. V Letih 1956- 1980 je bil kar 5 mandatov doberdobski župan in leta 1974 tako ocenil delo občinske uprave: "Na Krasu sovražni približevalni poizkusi zavrnjeni. Na Tirolskem laški napadi odbiti v Dolomitih. Naši razstrelili Monte Cimone. Laški letalski napad na Savudrijski rtič brezuspešen," tako je na današnji dan leta 1916 nedeljska Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja o bojih na dolomitski in soški fronti. Vsi v borbo proti poizkusu kolonialnega zasužnjevanja Vse antifašistične organizacije Trsta na množičnih zborovanjih izrazile svojo odločnost v obrambi demokracije in svobode Danes odločitev o tržaškem vprašanju v svetu zunanjih ministrov štirih velesil Kongres ameriških Slovanov obsodil ameriško politiko o vprašanju Trsta naslovi prve strani torkove številke Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 pričajo o ostrini tržaške krize. V Kopru se je na današnji dan leta 1961 rodil knjižničar in prevajalec Ivan Markovič. V Trstu diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine in se zaposlil na naši radijski postaji, zatem je poučeval na Gimnaziji Gian Rinaldo Carli v Kopru, kjer je uredil tudi knjižnico, od leta 2008 je vodil Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper, kjer se je posvetil zlatsi urejanju najstarejših zbirk. Leta 2010 je o piranski povedal: Kakršen kimavec, takšen bo sušec V tržaškem Škednju je na današnji dan leta 1966 umrl pedagog , zborovodja in skladatelj Ivan Grbec. Na koprskem učiteljišču je plodno sodeloval s Srečkom Kumarjem, s katerim sta izdajala Grlico. Kasneje je diplomiral še na Glasbeni akademiji v Zagrebu. V Škednju je zbiral ljudske pesmi, vodil orkester in pevski zbor. Skladateljski opus je predvsem vokalni, o čemer podrobneje Pavle Merku: Otroški pevski zbor osnovne šole Fran Roš iz Celja je z dirigentko Jožico Soko posnel Grbčevo pesem Rajajmo:
Planet je starogrška beseda. Nova definicija Mednarodne astronomske unije po kongresu v Pragi leta 2006 določa, da je planet nebesno telo, ki kroži okrog Sonca, ima dovolj veliko maso, da doseže skoraj okroglo obliko, in je "očistilo bližino svoje orbite". Sončev sistem tako po novem sestavlja le osem planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun, poleg planetov pa sta se oblikovali še dve kategoriji nebesnih teles. To so pritlikavi planeti, katerih prototip predstavlja Pluton, in "majhna telesa sončnega sistema, h katerim spadajo vsa nebesna telesa, ki krožijo okrog Sonca ter niso niti planeti niti pritlikavi planeti niti sateliti. Na temelju matematičnih izračunov Angleža Johna Coucha Adamsa in Francoza Urbaina La verriera sta nemška astronoma Johan Galle in Heinrich d´Arrest na današnji dan leta 1846 odkrila Neptun. Albin Mlakar iz Planine je med prvo svetovno vojno zaslovel kot najbolj znani avstro-ogrski nižji častnik. O učinkoviti akciji na današnji dan leta 1916 podrobneje Janko Bošjančič: Zanimivo, da so Italiajni zavrnili avstro-ogrsko prošnjo za trenutno premirje za oskrbo ranjencev in pokop žtrtev, kar se je zgodlilo šele 2. oktobra. V Gorici se je na današnji dan leta 1946 rodil profesor, pesnik in esejist Radivoj Pahor. Po diplomi iz pedagogike in sociologije je poučeval na novogoriški gimnaziji. Urejal je dijaško glasilo, saj je vneto pesnikoval. Prvo pesniško zbirkoTudi to je pot je izdal leta 1973, sledilo jih je šest, sedma z naslovom Pozna trgatev bo izšla pri založbi Literarni Maribor, iz nje je Radivoj Pahor izbral gazelo: Popečena polenta podaljša življnje/Polenta in skuta, bolj tečeš kot hodiš V ameriškem Hamletu se je na današnji dan leta 1926 rodil saksofonist in skladatelj John William Coltraine. Najprej je igral v mornariških orkestrih, od leta 1947 pa v jazzovskih. Zablestel je v ansamblu Milesa Davisa in kasneje vodil svoj kvartet. Znan je tudi po svojevrstnem tonu, sestavljenem iz zvenečih drobcev. Prisluhnimo skladbi Naima:
Danes se spominjamo leta 1756 rojenega škotskega inženirja Johna Londona McAdama, ki je s tolčencem dal prekriti prej blatne kolovoze. Makadamske ceste so še danes v rabi, predvsem v gozdovih. V Gorici se je na današnji dan leta 1856 rodil arhitekt in beg Anton Laščak. Po diplomi na Dunaju in poroki se je preselil v Aleksandrijo, kjer je kmalu postal dvorni arhitekt egiptovskega kralja in ustvaril je vrsto luksuznih palač. Ob koncu kariere si je na Rafutu dal postaviti vilo s parkom, o čemer podrobneje umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan: Na današnji dan leta 1901 v Svetem Petru pri Gorici rojeni Ivan Merljak je pisal dnevnik o dogodkih prve svetovne vojne:"Vojna z Italijo se je začela! Okrog železniške postaje v Volčji Dragi so postavljali vsak dan nove šotore. Potem so jih nadomestili z barakami. Za Kodermacovo hišo v Volčji Dragije bila ambulanta z zasilno bolnico." V Zagrebu je na današnji dan leta 1926 naredila samomor pisateljica in prevajalka Zofka Kveder. Bila je odločna bojevnica za ženske pravice.Tržaško obdobje Zofke Kvedrove je Lelja Rehar Sancin takole strnila: Krivične odločitve v Parizu jugoslovanski narodi in primorsko ljudstvo nikoli ne bodo priznali, tako je na današnji dan leta 1946 poročilo iz Pariza naslovil sobotni Primorski dnevnik. Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.//Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prehodno./Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije/Na svetega Mateja se orehi lovijo, tako nas koprski pregovor poduči, da so orehi že zreli. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl skladatelj, aranžer, dirigent, saksofonist in klarinetist Karel Soss. Nadimek Ati mu je dal mlajši brat. Na Akademiji za glasbo je diplomiral iz klarineta, v Parizu pa se je izpopolnjeval kot saksofonist. Igral je v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Z arhivske plošče plesnega orkestra RTV Ljubljana In the mood prisluhnimo Atijevi skladbi Na špici:
Danes se spominjamo očeta slovenske proze, kot so nekateri poimenovali na današnji dan leta 1776 v Vačah rojenega Matevža Ravnikarja, ki je skupaj z Zoisom in Kopitarjem dosegel ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju. Ravnikar je bil tudi tržaško-koprski škof, zaslužen predvsem za gmotno in duhovno podporo slovenskim duhovnikom. Na današnji dan leta 1876 je stekel promet na železniški progi Divača-Pulj, Istrskih državnih železnic tedanje avstroogrske monarhije. Podrobneje o tem Josip Orbanič: Na današnji dan leta 1916 se je končala ruska ofenziva na vzhodni fronti z največjo zmago v prvi svetovni vojni. Car Nikolaj drugi jo je poveril generalu Alkekseju Brusilovu, ki se je odločil za splošni napad na 500 kilometrski fronti črti od Baltika do Karpatov. Spopadlo se je več kot milijon vojakov na obeh straneh, najhuše izgube je utrpela Avstro-ogrska, skoraj 640 tisoč mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov, med njimi je bilo tudi veliko Slovencev. Francoska črta v Istri nov dokaz imperialističnih teženj Britanija skuša sedaj z vsemi sredstvi onemogočiti dostop do Sredozemskega morja Sovjetski zvezi in tudi njenim prijateljskim državam, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1966 se je v Tolminu rodil arheolog in režiser Jan Cvitkovič. V Ljubljani je najprej študiral fiziko, vendar se je že po prvem letu odpravil na daljše potovanje in leta 1999 diplomiral iz arheologije. S prijateljem in režiserjem Janezom Burgerjem sta posnela celovečerni film o študentskem življenju V leru, v katerem je sodeloval kot scenarist in igralec. Leta 2001 je za scenarij in režijo filma Kruh in mleko prejel na beneškem festival prejel Leva bodočnosti, sledila je uspešnica Odgorba do groba, leta 2011 je bil za film Arheo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrajen za najboljši film in režijo, ko je povedal: Vino da moč jeziku in jo odvzame nogam. V Kristianiji je na današnji dan leta 1896 umrl norveški skladatelj Johan Gottfried Conradi. Glasbeno se je izobrazil v Nemčiji in v Kristianiji delal kot dirigent. Iz obsežnega opusa kantat in koncertnih skladb prisluhnimo Courantu v d-molu za baročno lutnjo, ki jo je posnel Jose Miguel Moreno:
Med stoletno vojno so angleške enote pod vodstvom, welškega princa Edwarda, ki se ga je oprijel vzdevek Črni princ v bitki pri Poitiersu na današnji dan leta 1356 premagale vojsko francoskega kralja Jeana II., ki so ga imenovali Dobri. Črni princ je pred bitko v gozdu skril elitno konjenico, ki je po bitki zajela francoskega kralja s sodelavci in zanje iztržila dvojni dohodek kraljestva. V Trzinu se je na današnjii dan leta 1851 rodil ljubljanski župan Ivan Hribar. Dolgo časa je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. V času 15-ga županovanja je Ljubljano tmeljito posodobil. Poskrbel je tudi za mestni arhiv in knjižnico, česar se je tako spominjal: Dve leti je bil Ivan Hribar prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Ob italijanski okupaciji je aprila leta 1941 zavit v jugoslovansko zastavo protestno skočil v Ljubljanico in utonil. "Lahi četrti dan bitke na kraški planoti po srditih bojih povsod odbiti. Živahen artiljerijski ogenj od reke Vipave do Plav," tako je Edinost na današnji dan leta 1916 prenesla uradno sporočilo z Dunaju. Zaključek načelne razprave o mejah tržaškega svobodnega ozemlja, tako je naslovil poročilo iz Pariza na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik. Poln sod, prazna cerkev/Bolje da obagati oštir kot pa lekarnar. V Vučji vasi se je na današnji dan leta 1911 rodil muzikolog Cvetko Dragotin. Po diplomah na Filozofski fakulteti in državnem konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi. Leta 1970 se je tako spominjal, kako ga je priprava disertacije usmerila v raziskovanje zgodovine slovenske glasbe: Dragocene so njegove izdaje kompozicij slovenskih skladateljev, posebej Gallusa. Prisluhnimo Gallusovemu madrigalu Musica, noster amor in Slovenskim madrigalistom pod taktirko Janeza Boleta:
Po umoru Domitiana so na današnji dan leta 96 pred našim štetjem Marca Cocceia Nervo razglasili za rimskega cesarja. Že priletni cesar je v času svoje triletne vladavine uvedel organizacijske novosti, med katerimi je najpomembenjša, da aktualni cesar senatu predlaga svojega naslednika, lahko tudi iz vrst plebsa. Sam je izbral generala Marca Ulpia Traiana. Na današnji dan leta 1916 so se začele bitke za Transilvanijo, ki so se za Romunijo porazno končale 16. novembra. Pred vojno je bila Romunija zaveznica Avstro-ogrske. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil kemik, ambasador znanosti in akademik Miha Tišler. Po končanem študiju in doktoratu je predaval organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Raziskovalno se je ukvarjal s sintezo, strukturo in reaktivnostjo neproteinskih aminokislin. Leta 1993 se je kot rektor ljubljanske univerze udeležil slovesnega podpisa sporazuma o sodelovanju s tržaško univerzo in o tem povedal: Kar štiri ponatise je doživela Tišlerjeva Nomenklatura organskih spojin. Aleš Bebler: Jugoslavija ne podpiše pogodbe na osnovi francoske črte, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza. »Jugoslovanski delegat Bebler je v svojem govoru očital zapadnim silam, da si hočejo na tržaških tleh ustvariti mostišče, ki bi jim služilo za primer, da bi kdaj prišlo do vojne proti Jugoslaviji. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl sodnik Svetozar Polič. V študentskih letih se je pridružil partizanom. Kot eden najmlajših udeležencev drugega zasedanja Avnoja se je tako spominjal tega zgodovinskega dogodka: Po študiju prava je Svetozar Polič delal v zvezni vladi, kot sodnik pa v Ljubljani in Kopru, leta 1979 je postal sodnik Vrhovnega sodišča. Bil je prvi predsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 1981 pa je predaval na ljubljanski pravni fakulteti. Če želiš kupiti veliko časa, moraš jesti veliko žajblja, pravi današnji istrski pregovor V Milanu se je na današnji dan leta 1636 rodil oboist in skladatelj Giuseppe Sanmartini. V londonski kraljevi operi je zablestel kot vodilni oboist in zanjo napisal pretežni del svojega skladateljskega opusa. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Koncerta za oboo in godala. Heniza Hollgerja je spremljal komorni ansambel I Musici:
Cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj Frederick Barbarossa je na današnji dan leta 1156 v Ratisboni razglasil od Bavarske neodvisno kneževino Avstrijo in jo dodelil Henriku Jasormigottu, bavarskemu vojvodi, ki je zavračal cesarjevo dodelitev bavarskega prestola Henriku Levjesrčnemu. Na današnji dan leta 1916 se je začela prva bitka za Cobadin, v kateri so se spopadle bolgarske, nemške in turške enote z romunsko-ruskimi enotami. Nemški pilot Manfred von Richthofen, ki se ga je oprijel vzdevek Rdeči baron, je nad Cambraiem na zahodni fronti začel zmagovito serijo letalskih dvobojev. Bodočnost Trsta je neizbežno odvisna od njegovih odnošajev z Jugoslavijo in ostalim zaledjem Ob zaključku načelne razprave o tržaški ustavi je Kardelj jasno obeležil imperialistično ozadje anglosaških predlogov Trst - ključ za nadvlado Velike Britanije v Sredozemlju Taki naslovi prve strani torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 jasno pričajo o zaostritvi tržaške krize. V Gornjih Vremah je na današnji dan leta 1971 umrl pisatelj France Magajna. Osemnajstleten je odšel v Združene države Amerike, kjer je po rudniški nesreči začel dopisovati v tamkajšnje slovenske časopise in prevajati. Dodatno se je izpopolnjeval po vrnitvi v domovino, kjer je poleg prevodov in strokovne literature objavil tudi dve knjigi humoristične proze Samo za objokane ljudi in leta 1952 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. Na literarnem večeru Lipe leta 1964 je takole pojasnil, zakaj je Zgodbe o veselih Kraševcih označil za žalostne: Fižol je kralj v kuhinji, krompir pa njegova kraljica, pravi stari koprski pregovor. V Milanu je na današnji dan leta 1846 umrl skladatelj, pianist in pedagog Franc Pollini. V Ljubljani rojeni glasbenik je deloval predvsem v Milanu, kjer je bil bil med pionirji v ustvarjanju klavirskih sonat. Prisluhnimo odlomku Pollinijeve sonate Introdukcija in toccata v izvedbi pianistke Zdenke Novak:
V bitki proti Vikingom in Bretoncem je na današnji dan leta 866 padel Robert močni, grof Neustrije, ki je bila severozahodni del francoske države pod Merovingi od 6 do 8. stoletja. S Salomonom Bretonskim se je uprl kralju Karlu in velja za prednika dinastije Capet, med njegove potomce so uvrstili tudi kraljico Elisabeto II.. V bitki za Flers-Courcelette na Sommi so britanske enote na današnji dan leta 1916 prvič uporabile tank, ki so ga poimenovali "Little Willies". Po prvem prototipu so povečali gosenice nad 18 ton težkega oklepnika, v katerem je posadka štela do 6 vojakov, ki so lahko uporabili 40 milimetrski top in več strojnic. Novemu orožju navkljub je bitka, ki se je končala 22 spetembra prinesla le manjše ozemeljske osvojitve francoskim in britanskim enotam. Trstu demokratično ustavo! Diplomatska borba v Parizu na vrhuncu, tako je na današnji dan leta 1946 pariško poročilo naslovil nedeljski Primorski dnevnik in v okvirčku na prvi strani poudaril: » V Trstu je treba zakonodajno oblast priznati ljudski skupščini, ki jo bo volilo tržaško prebivalstvo na osnovi neposredne, tajne in splošne volilne pravice.« Spominjamo se novega oddajnika na Belem križu, o čemer podrobnje Lado Pahor v pogovoru s Silvijo Mozetič: Beneški Slovenci so na današnji dan leta 1986 dobili v Špetru prvo dvojezično šolo, tedaj je poročal Toni Gomišček: Če se na Marije 7 žalosti, ko so Kristusa položili v grob, na polju dela, potem zemlja 7 let ne obrodi. Danes slavimo Državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga od leta 2006 obeležujemo v spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe. Ta je na današnji dan leta 1947 tudi formalno to območje priključila matični domovini. Na simpoziju ob 50-i obletnici je Metka Gombač ocenila vlogo tedanje ljudske oblasti: Vprašanje o odnosih ob naši zahodni meji pa je leta 1987 Zdenko Ferletič Dušanu Biberju tako zastavil: Na današnji dan leta 1945 v Trstu rojeni zgodovinar Boris Gombač, ki je svoje raziskovalno delo posvetil prav tržaškemu vprašanju, je Tomu Šajnu tako analiziral angloameriško upravo: Prisluhnimo odlomku z državne proslave v portoroškem Avditoriju in tedaj najmlajši nastopajoči Tejki Lavrič:
V Abitarviumu, današnjem Koblenzu, se je na današnji dan leta 16 pred našim štetjem v rimski imperialni družini rodila Julia Drusilla, druga hčerka Germanicusa in Agrippine starejše. Po smrti Tiberija je njen brat Caligula postal rimski cesar. Po osmih mesecih vladanja je zbolel in za svojo naslednico imenoval sestro, ki je 10 junija leta 38 umrla in jo zatem razglasil za božanstvo "Diva Giulia" "Italijani so pričeli novo ofenzivo. Za sedaj so njihovi napori naperjeni zlasti proti kraški planoti. Popoldne so na vsej fronti med reko Vipavo in morjem napadle močne sovražne pehotne sile v globokih členih. Severno reke Vipave pa do plavskega okoliša je topovski ogenj tudi zelo živahen," je na današnji dan leta 1916 uradno sporočilo z Dunaja objavila sobotna Edinost. V Kortah se je na današnji dan leta 1931 rodil športni pedagog Marcel Djurdjevič. Po gimnaziji v Kopru je v Zagrebu študiral na visoki šoli za telesno vzgojo, diplomiral pa je v Ljubljani. Pedagoško kariero je začel v Piranu, kjer je poleg nogometne ekipe organiziral tudi delovne brigade mladih, ki so pomagali zgraditi športni park. Od leta 1962 je učil v Kopru na osnovni šoli Pinko Tomažič, o koprskem rokometu je povedal: Na Dobrni, kamor je bil kazensko poslan v mladinsko delovno brigado Brčko-Banoviči je na današnji dan leta 1946 umrl arhitekt Vladimir Šubic. Po študiju v Gradcu na Dunaju in v Pragi je bil osrednji projektant Pokojninskega zavoda v Ljubljani, za katerega je izrisal tudi znameniti Nebotičnik. Na sveto Eufemijo se lastovke odpravijo na pot/Na sveto Eufemijo začni s trgatvijo S svetovno premiero opere Antonij in Kleopatra Samuel Barbersa so v Lincolnovem središču v New Yorku na današnji dan leta 1966 odprli nove prostore operne hiše Metropolitan, ki je prvi sedež imela od leta 1833 na Broadwayu. Po izboru Ane Fink prisluhnimo dvema plesoma iz klavirske suite Souveniers v izvedbi Simfoničnega orkestra iz Atlante z dirigentom Yoelom Levijem:
Danes se spominjamo avtorja Božanske komedije, svetovne literarne dediščine. Na današnji dan leta 1321 je v Raveni umrl eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri. Manj znano je, da je v bližini Tolmina Dantejeva jama, o čemer podrobnje Rezka Leban: "Na soški fronti sovražni artiljerijski ogenj," tako skopo je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno sporočilo z Dunaja o poteku 7. italijanske ofenzive na soški fronti. Razprava o tržaškem statutu Molotov zavrnil ameriški predlog, tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, v uvodniku z naslovom Vprašanje tržaškega statuta pa zapisal: "Ob takih pogojih lahko govorimo le o statutu svobodnega vmešavanja v v notranje zadeve tržaškega mednarodnega ozemlja po vidkih, ki nimajo ničesar skupnega s potrebami tržaškega gospodarstva v zgodovinski povezanosti z njegovim naravnim zaledjem." V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1966 rodil rokometaš Iztok Puc. Bleščečo kariero je začel v Šoštanju, nadaljeval v banjeluškem Borcu, Celju in v ljubljanski ekipi Prule67. V Seulu je za Jugoslavijo osvojil bronasto kolajno, v Atlanti za Hrvaško zlato, s slovensko reprezentanco je bil v Sydneyju osmi. Leta 1994 je tako komentiral nesrečni poraz Celja proti Zagrebu: Po dolgem boju z rakom je v 46. letu starosti umrl v San Diegu , kamor se je z družino preselil zaradi teniške kariere sina Boruta. Iz pestrega povojnega športnega življenja se danes spominjamo svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu. Za našo radijsko postajo ga je leta 1966 spremljal Miljutin Vesel: Če na dan svetega Križa dežuje, ne bomo imeli orehov/ Križ luknja orehe George Frideric Handel je po libretu Charlesa Jennensa v Londonu v zgolj 23 dneh napisal znameniti oratorij Messiah. Končal ga je na današnji dan leta 1741, krstna uprizoritev pa je bila aprila naslednje leto v Dublinu. Znamenito Allelujo je posnel tudi zbor in orkester švicarskega radia iz Lugana pod taktirko Diega Faslisa:
V kraju Aquae Cutiliae, današnjem Rietiju, je na današnji dan leta 81 umrl rimski cesar Tit. Leta 70 so njegove čete razdejale Jeruzalem, v Rimu je dokončal Kolosej in postavil terme. Avstroslavizem je bil eden redkih širših kulturno-političnih konceptov, ki se je rodil na slovenskih tleh. Njegov oče je bil Anton Tomaž Linhart, ki je v drugem zvezku Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov v Avstriji leta 1791 dal vedeti, da bi se habsburška monarhija, z ozirom na večino svojega prebivalstva, morala imeti za slovansko državo. Dolga stoletja je bila rumena mrzlica nevarna bolezen, ki je pomorila množice ljudi. Na današnji dan leta 1851 rojeni vojaški zdravnik Walter Reed je spoznal, da virusno bolezen prenašajo komarji. Zadnja epidemija rumene mrzlica je leta 1905 prizadela New Orleans. Na soški fronti je italijanska vojska na današnji dan leta 1916 začela 7. ofenzivo, ki pa razen velikih žrtev ni prinesla sprememb. Branilci so zavrnili napade in preprečili prodor italijanskih enot skozi Rožno dolino in čez Mark v Vipavsko dolino ter čez Fajti hrib proti Trstelju. V Kanalu ob Soči se je na današnji dan leta 1932 rodil dirigent Anton Nanut. V Gorici ga je učil Emil Komel, študiral je na glasbeni akademiji v Ljubljani. Vodil je Mestni simfonični orkester v Dubrovniku, dirigiral v Slovenski filharmoniji in praktično vsem tedanjim jugoslovanskim orkestrom, veliko je gostoval in snemal. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ko je povedal: Le spoštovanje volje prebivalstva Julijske krajine in Trsta vodi do pravičnega in trajnega miru, Jugoslovanski narodi prekaljeni v borbi za svoje pravice, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Lubenice in melone v septembru niso dobre, pravi strai koprski pregovor Na današnji dan leta 1956 so v Benetkah krstno zaigrali Canticum Sacrum ad Honorem Sancti Marci Nominis, ki ga je Igor Stravinski skomponiral v čast beneškemu patronu. Iz simfonije psalmov prisluhnimo odlomku v izvedbi Simfonikov in Komornega zbora Radiotelevizjie Slovenija pod taktirko Marka Muniha
Neveljaven email naslov