Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1776 se je na Krfu rodil Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnih povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko:
Vladi nemškega in avstroogrskega cesarstva sta na današnji dan leta 1916 poslali uradnemu Washingtonu noto z obvestilom, da bodo od 1. marca njihove podmornice torpedirale vsako oboroženo trgovsko ladjo. Tako so se njihovi meddržavni odnosi še bolj zaostrili.
V Dubrovniku se je na današnji dn leta 1921 rodil športnik in oblikovalec pletenin ter podjetnik Ottavio Missoni. Odraščal je v Zadru, leta 1939 je postal italijanski prvak v teku na 400 metrov, sodeloval je tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Leto prej je v Trstu obrtniško začel izdelovati volnene telovadne drese in z njimi opremil italijansko reprezentanco. Ob odprtju razstave Mojster barv aprila 2012 je v koprski galeriji Loža Ottavio Missoni povedal:
Od treh milijonov ujetnikov, ki so jih zajeli Sovjeti med vojno, jih je v ujetništvu umrla več kot tretjina. Rdečearmejci so zajeli tudi 70 tisoč italijanskih vojakov, od katerih se mnogi niso vrnili domov. Nekateri ujetniki so imeli srečo, da so jih poslali domov že leta 1947, večina jih je ostala v sovjetskih gulagih vse do leta 1950, zadnji ujetiki so se vrnili v Nemčijo šele leta 1957.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl sociolog in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem, leta 1930 pa je postal član komunistične partije Jugoslavije in delal v njenem agitpropu. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa v Moskvi urejal glasilo Informbiroja, med vojno pa Delo, Radio vestnik Osvobodilne fronte in Ljudsko pravico. Kasneje je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Kot ortodoksen partijski ideolog je obsodil pojave eksistencializma pri nas. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Borisa Ziherla o Osvobodilni fronti iz leta 1967:
Svečan iztegne dan/Februar obreže veje.
V brazilskem Nitoreiju se je na današnji dan leta 1941 rodil pianist in komponist Sergio Mendes. Leta 1965 je ustanovil znamenito zasedbo Brazil '66. Prisluhnimo skladbi Mas que nada
1136 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1776 se je na Krfu rodil Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnih povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko:
Vladi nemškega in avstroogrskega cesarstva sta na današnji dan leta 1916 poslali uradnemu Washingtonu noto z obvestilom, da bodo od 1. marca njihove podmornice torpedirale vsako oboroženo trgovsko ladjo. Tako so se njihovi meddržavni odnosi še bolj zaostrili.
V Dubrovniku se je na današnji dn leta 1921 rodil športnik in oblikovalec pletenin ter podjetnik Ottavio Missoni. Odraščal je v Zadru, leta 1939 je postal italijanski prvak v teku na 400 metrov, sodeloval je tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Leto prej je v Trstu obrtniško začel izdelovati volnene telovadne drese in z njimi opremil italijansko reprezentanco. Ob odprtju razstave Mojster barv aprila 2012 je v koprski galeriji Loža Ottavio Missoni povedal:
Od treh milijonov ujetnikov, ki so jih zajeli Sovjeti med vojno, jih je v ujetništvu umrla več kot tretjina. Rdečearmejci so zajeli tudi 70 tisoč italijanskih vojakov, od katerih se mnogi niso vrnili domov. Nekateri ujetniki so imeli srečo, da so jih poslali domov že leta 1947, večina jih je ostala v sovjetskih gulagih vse do leta 1950, zadnji ujetiki so se vrnili v Nemčijo šele leta 1957.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl sociolog in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem, leta 1930 pa je postal član komunistične partije Jugoslavije in delal v njenem agitpropu. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa v Moskvi urejal glasilo Informbiroja, med vojno pa Delo, Radio vestnik Osvobodilne fronte in Ljudsko pravico. Kasneje je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Kot ortodoksen partijski ideolog je obsodil pojave eksistencializma pri nas. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Borisa Ziherla o Osvobodilni fronti iz leta 1967:
Svečan iztegne dan/Februar obreže veje.
V brazilskem Nitoreiju se je na današnji dan leta 1941 rodil pianist in komponist Sergio Mendes. Leta 1965 je ustanovil znamenito zasedbo Brazil '66. Prisluhnimo skladbi Mas que nada
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Neveljaven email naslov