V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati