Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osemnajstooktobrske obletnice leta dva tisoč šestnajst

18.10.2016

Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli


Radijska kronika

1123 epizod

Radijska kronika

1123 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osemnajstooktobrske obletnice leta dva tisoč šestnajst

18.10.2016

Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli


08.03.2016

Osmo marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Sad jožefinskih reform, ki so bistveno posodobile avstrijsko cesarstvo, je bila na današnji dan leta 1706 tudi ustanovitev Dunajske državne banke, ki jo je vodil Gundakar Thomas von Starhemberg, sicer finančni svetovalec cesarja Leopolda. Leta 1910 so ameriške socialistke prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Klara Zetkin je na drugi kongresu internacionale v Kobenhavnu predlagala praznovanje mednarodnega ženskega dne. Že naslednje leto so praznik obeležile v 5 državah, kasneje pa se je razširilo po vsem svetu. Ta praznik je naša radijska postaja vsako obleželila s posebnimi oddajami. Prisluhnimo odlomku iz oddaja Andreja Jelačina Primorska in njeni ljudje z naslovom Žene v boju in miru: S pobočja Mojstrovke se je na današnji dan leta 1916 utrgal plaz in pokopal več kot 300 ruskih vojakov in stražarjev, ki so gradili cesto čez Vršič. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 12 tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Mnoge so pokončale bolezni in izčrpanost. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. O lanski julijski slovesnosti je poročala Aljana Jocif: V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil igralec Saša Miklavc. Kar 39 let je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega. Uveljavil se je kot interpret izrazito karakternih vlog, zvečine zaznamovanih s tragiko nerazumljenosti in tujstva. Uspešno je nastopal v recitalih umetniške besede. V našem arhivu hranimo posnetek recitacij Kosovelovih pesmi Saše Miklavca: Delegati zavezniških zunanjih ministrov, ki morajo preučiti in staviti predloge o italijansko-jugoslovanski meji so prispeli včeraj v Trst. Večji del sovjteskih delegatov, ki potuje preko Ljubljane, še niso prispeli.Petkov Primorski dnevnik jim je na današnji dan leta 1946 na prvi strani naslovil trijezično pozdravno voščilo Suhi marec in moker april, sreča za kmeta Marzo asciutto, aprile bagnato, il contadino fortunato V Budimpešti se je na današnji dan leta 1936 rodil kitarist Gabor Szabo. Že kor fant se je navduševal za jazz, po preselitvi v Združene države Amerike je muiziciral z velikani jazza. Prisluhnimo znamenti Gypsi Gueen


07.03.2016

Sedmo marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V starosti 78 let je na današnji dan leta 1891 umrl največji slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Najbolj znana dela sta Primerjalna slovnica in Etimološki slovar slovanskih jezikov »Associated Press« poroča iz Washingtona o dogodkih v kongresu glede potovanj na oboroženih trgovskih ladjah sledeče: Senatorji so vznemirjeni vsled poročila, da ne misli Wilson odnehati v nobeni točki, četudi pride do vojne," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Movražu se je na današnji dan leta 1931 rodil romanist in literarni zgodovinar Atilij Rakar. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, Gorici in Ljubljani, kjer je zatem študiral romanistiko. Po diplomi je učil na srednji ekonomski šoli v Kopru in leta 1962 postal asistent na fakulteti. Izpopolnjeval se je v Firencah in Perugi. Leta 1975 je uspešno ubranil disertacijo Troje tem v genezi Sabove poezije in postal docent za zgodovino italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Ob 70-letnici je o tržaški književnosti povedal: Na današnji dan leta 1946 je v Trst prispela mednarodna komisija, da v okviru pogajanj o jugoslovansko-italijanski meji na terenu razišče narodnostni položaj. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 začel objavljati dejstva za zavezniško komisijo o naši zahodni meji: »Neposredno z romanskim življem mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani, s katerimi delijo eno najstarejših etičnih mej v Evropi.« V Vrhpolju pri Vipavi se je na današnji dan leta 1961 rodil duhovnik in publicist Primož Krečič. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je kaplanoval v Kopru, ko je urejal glasbeno revijo Sončna pesem, rodnemu Vrhpolju pa je posvečena njegova knjiga Življenje iz korenin. Kot odličen organizator se je izkazal ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Zatem je v Rimu magistriral iz teologije. Leta 2004 je ubranil doktorat na Teološki fakulteti v Ljubjani. Kot koprski župnik je tako orisal pomen pol tisočletnice Carpaccievih slik v Kopru: Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči V Potsdamu je na današnji dan leta 1786 umrl violinist, skladatelj in pedagog František Benda.Tudi kot dvorni skladatelj pruskega kralja Friderika drugega je ustvaril bogat opus kantat, sonat in simfonij. Prisluhnimo odlomku prvega ostavka Bendove Simfonije v h-molu. Orkestru češke filharmoni je na snemanju dirigiral Vaclav Talich


06.03.2016

Šesto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Podsmreki pri velikih Laščah se je na današnji dan leta 1836 rodil pisatelj Josip Stritar. Ukvarjal se je s pesništvom - Dunajski soneti, pripovedništvom - romana Zorin in Sodnikovi, z dramatiko in esejistiko, s satiro - Pasji pogovori in z mladinsko književnostjo - Zimski večeri. 17. pehotni polk je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije, od leta 1817 je bil njegov štab v Ljubljani. Marca 1916 je odšel na tirolsko bojišče in sodeloval v veliki pomladni ofenzivi. Monte Chiesa z območjem se še danes imenuje dolina Slovencev, Ortigara, Asiago, Monte Val Bella in dolina Asse so območja, na katerih je polk držal položaje do konca vojne. »Trst, ki je središče Julijske krajine je bil leta 1918 priključen k Italiji. V štirih pokrajinah Gorici, Trstu, Istri s Puljem in na Reki živi približno milijon ljudi. Po jugoslovanskih podatkih so dve tretjini prebivalstva tega področja slovanskega izvora,« je na na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik povzel Tassovega političnegai komentatojar Fedorova. V Spodnjih Gorjah se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar Božo Repe. Po diplomi leta 1985 je leta 1992 na Filozofski fakulteti uspešno ubranil disertacijo o liberalizmu v Zvezi komunistov Jugoslavije. Po doktoratu je postal docent za novejšo zgodovino na Pedagoški fakulteti v Mariboru, čez 2 leti pa je začel predavati na Filofski fakulteti v Ljubljani. Izdal več zgodovinskih del o razpadu Jugoslavije, tudi monografijo o Milanu Kučanu, poskus njenega požiga je tako komentiral: V Medvodah je na današnji dan leta 2011 umrl fotoreporter in publicist Edi Šelhaus. Jeseni leta 1945 je s filmsko kamero posnel dramatične dogodke v Trstu. Sledila je kariera časopisnega fotoreporterja pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki. O knjigi Stotinka sreče je leta 1985 povedal: Navihani marec želi koso in plug V Londonu se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in pevec David Gilmour. Leta 1968 je zamenjal Rogerja Baretta v angleški rock skupini The Pink Floyd, v zgodovino rocka pa se je zapisal predvsem album Another Brick in the Wall. Prisluhnimo skladbi Learning to fly


05.03.2016

Peto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Inkvizicijski Index librorum prohibitorum je po več kot 400 letih ukinila Kongregacija za doktrino vere leta1966. V času papeža Clementa VIII. se je na današnji dan leta 1616 znašla tudi astronomska razprava De revolutionibus orbium coelestium Nikolaja Kopernika. V Wiener Neu-stadtu se je na današnji dan leta 1716 rodil arhitekt in dekorater Nikolaj Frančišek Pocassi. Leta 1748 je postal dvorni arhitekt, pri notranji dekoraciji je uvedel uporabo fosilnega oglja za risanje. Po njegovih načrtih so zgradili vili Attems v Podgori in v Vogrskem, močan pečat je zapustil Gorici s palačo Attems - Heiligenkreuz, ki je danes občinska stavba Nemčija je na današnji dan leta 1916 napovedala vojno Portugalski. Čez dober teden je o tem pisala tržaška Edinost, ko je objavila še članek: "Vojna sila portugalske armade se ceni na 175.000 mož. Od teh je 30.000 mož aktivnih, dočim zasede okoli 60.000 mož močna rezerva trdnjave, da nadomesti čete lizbonskega utrjenega taborišča in poljsko armado in da opravlja etapno službo." Trst skupno vprašanje vseh podonavskih narodov. Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje madžarskega tiska: »Trst ni samo najboljše pristanišče Julijske krajine in vse Jugoslavije, temveč tudi vsega podonavskega bazena.« Winston Chruchill je na današnji dan lete 1946 v govoru na Westminstrskem kolidžu v Fultonu prvič uporabil uporabil hladnovojni simbolni izraz železna zavesa, ki se je spustila čez Evropo od Trsta do Gdanska. Na Jesenicah se je na današnji dan leta 1941 rodil ekonomist in pravnik Jože Mencinger. Po končanem študiju se je zaposlil na Ekonomskem inštitutu ljubljanske Pravne fakultete, ki ga je kasneje tudi vodil, začel raziskovalno ukvarjati z ekonometrijo slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1990 je po večstrankarskih volitvah postal podpredsednik Demosove vlade. Odstopil je zaradi razhajanj o modelu privatizacije, o čemer je leta 2011 povedal Ni lepega marca, ki ne bi klobuka opršil s snegom V češkem Čoteču se je na današnji dan leta 1751 rodil orglar, harfist, skladatelj in učitelj Jan Křtitel Kuchař, ki je med prvimi prepoznal Mozartov glasbeni genij, ko je igral v praški operni predstavi Figarove svatbe. Prisluhnimo Kuchařevi Pastorelli za orgle in Milku Bizjaku


04.03.2016

Četrto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Avstrijski cesar Franc Jožef je na današnji dan leta 1866 potrdil pravila Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, katere pobudnik je bil Josip Juraj Strossmayer, delovati pa je začela leta 1867 v Zagrebu. V tržaškem predmestju Rocolu se je na današnji dan leta 1906 rodil bazoviški junak Franjo Marušič. Po končani Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu se je zaposlil pri Živnostenski banki in vodil Mladinsko društvo Rocol. Ko so fašisti leta 1926 začeli razpuščati slovenska društva, se je pridružil Borbi. Leta 1930 so ga aretirali, posebno sodišče ga je na 1. tržaškem procesu obsodilo na smrt. Ustreljen je bil 6.decembra 1930 v Bazovici. Prisluhnimo odlomku oddaje Neve Lukeš ob 50. obletnici procesa: "Dunajski vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« piše: "Bitka pri Verdunu stoji. Nemci zaenkrat čakajo, da poneha silni napad sovražnika. Francoska protiofenziva nas spominja ruske ofenzive ob Sanu proti koncu meseca majnika in v začetku juniia leta 1915," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost Med drugo svetovno vojno so imela koncentracijska taborišča od vseh simbolov nasilja in izprijenosti največji naboj. Zahodni zavezniki so bili skeptični do trenutka, ko so sami začeli odkrivati grozote v zasedenih taboriščih, kakršno je bilo naprimer Natzweiler-Struthof, o čemer je Boris Pahor napisal Nekropolo in povedal: V Trstu je na današnji dan leta 1976 umrl profesor, igralec in urednik Jože Peterlin. Po diplomi iz slavistike je delal kot knjižničar v Narodni in univerzitetni knjižnici, od 1942-1945 pa tajnik Teološke fakultete v Ljubljani. Po preselitvi v Trst je do leta 1948 vodil oddaje za govorjeni spored in dramatiko na Radiu Trst A, nato pa poučeval. Ustanovil je radijsko igralsko skupino, česar se je kot upokojenec tako spominjal: Sneg v marcu se obdrži od večera do jutra, pravi istrski pregovor V intervjuju za londonski Evening standard, ki je izšel na današnji dan leta 1966 je v članku Kako živijo Beatli John Lennon med drugim izjavil: "Mi smo bolj popularni kot Jezus". Izjava v Veliki Britaniji ni bila deležna posebne pozornosti, v Združenih državah Amerike jo je 29 junija ponatisnila najstniška revija Date book magazine, kar je poleti sprožilo burne odmeve s protesti, tako da so morali Beatli prekiniti svojo tretjo ameriško turnejo. Glasbeno se vrnimo v tedanje čase betalomanije in prisluhnimo uspešnici Michelle


03.03.2016

Tretje marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Coleshillu se je na današnji dan leta 1606 rodil politik in pesnik Edmund Waller. Zaslovel je s hvalnico Cromwellu "Panegyrick to my Lord protector" in kupleti tedanjim prestižnežem. Na današnji dan leta 1876 se je v goriškem hotelu Pri treh kronah ustrelil narodni buditelj Karel Lavrič. Podrobneje o njem zgodovinar Branko Marušič: "Rotterdamsche Courant poroča iz Londona: Times piše v uvodnem članku: Kakor so poročali Francozi včeraj, je bila utrdba Douaumont v prvih vojnih mesecih razorožena. Vojaški sotrudnik tega lista obžaluje, da vsled letnega časa in stanja teritorija Rusi in Italijani še ne morejo izvrševati pritiska," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela časopisno polemiko o bojih na ključni točki zahodne fronte v prvi svetovni vojni. Kdo ima pravico govoriti v imenu ljudstva zavezniški razmejitveni komisiji? Tako se je na prvi strani nedeljskega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 v uvodniku spraševal Virgilij Šček. "Politične stranke imajo polno pravico, da se oglasijo k besedi. Nedvomno ima v tem pogledu na Primorskem prvenstvo Slovansko-italijanska antifašistična unija. Pri zastopnikih cerkvenih oblasti pridejo najprej v poštev škofje, pri čemer moramo takoj povedati, da so vsi Italijani, čeprav so številne župnije, kjer so verniki samo Slovenci. Zloraba vere v politične namene se kaznuje, kakor uči zgodovina, z odpadom od Cerkve.« Ob slovenskem osamosvajanju je pozornost politike usmerjala vrsta kulturnih pobud. To velja tudi za jezikovno razsodišče, ki je sprožilo tedanje jugoslovanske polemike, o člemer je v Trstu je Matjaž Kmecl leta 1986 na predstavitvi knjige dejal: Brezen ima rep zavit/Brezen je desetkrat na dan jezen V Nürnbergu je na današnji dan leta 1706 umrl organist in skladatelj Johann Pachelbel. Iz bogatega sakralnega in posvetnega opusa baročnih skladb muzikologi najbolj cenijo njegov prispevek coralnemu preludiju in fugam. Pachelbelovo skladbo Gigne je posnel tudi londonski godalni kvartet Guildhall


02.03.2016

Drugo marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Na današnji dan leta 1836 je Teksas, po porazu mehiškega generala Antonia Lopeza de Santa Ana, razglasil odcepitev od Mehike. Priseljenci iz južnih držav Združenih držav Amerike so to storili zaradi mehiške odprave suženjstva. Teksas je šele leta 1845 postal 28-ta država Združenih držav Amerike. Drugo trdnjavo pri Verdunu, Vaux, so Francozi zagrizeno branili in 2. marca leta 1916 odbili nemški naskok. Na današnji dan je začel veljati odlok britanske vlade o vojaški obveznosti rekrutov od 18 do 41 leta starosti z izjemo poročenih, vdovcev z otroki, zaposlenih v vojaški mornarici in tovarnah za vojaško oskrbo ter duhovnikov. Na današnji dan leta 1921 se je Labinu začela splošna stavka rudarjev. Po 37 dneh so vojaki in karabinjerji zadušili Labinsko republiko. Prisluhnimo odlomku govora Josipa Broza - Tita ob 150. obletnici labinskega rudnika 15. junija 1958 Na današnji dan leta 1931 se je v Privolnu rodil zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Leta 1990 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Podrobneje o vlogi Gorbačova ob sovjetski glasnosti, perestrojki in razpadu Mitja Volčič: Humanite razkrinkuje laži reakcionarnega tiska, tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal sobotni Primorski dnevnik: »Reakcionarna izzivanja proti Jugoslaviji v zvezi s Trstom. Zadnje izmed teh lažnih poročil je včeraj objavila agencija Exchange telegraph, ki pravi, da je maršal Tito koncentriral 500 tankov ob Morganovi liniji. Jugoslovanska vlada se zaveda svojih pravic in nima nobene potrebe, da bi organizirala zasedbo Trsta.« Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori V Londonu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Bernard George Stevens. Angleščino in glasbo je študiral na univerzi v Cambridgu in na kraljevi glasbeni akademiji. Že leta 1937 je zaslovel z violoinsko sonata, leta 19146 pa so njegovo simfonijo osvoboditve v kraljevi Albert dvorani sprejeli z ovacijami. Prisluhnimo odlomku finala druge simfonije, ki jo je posnel BBC-jev filharmonični orkseter pod taktirko Edwarda Downsa:


01.03.2016

Prvo marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Rimski vojskovodja Sula je po enoletnem obleganju, na današnji dan leta 86 pred našim štetjem, zavzel Atene. Leta 1456 so jih zavzeli Turki, v 17. stoletju pa oblegali Benečani in s topovsko kroglo porušili Akropolo. Karantanski vojvoda Arnulf je na današnji dan leta 896 postal cesar Arnol Imperator Avgustus. Čeprav je kmalu po kronanju zbolel, je njegova zamisel o evropski skupnosti kraljestev pod cesarsko krono Svetega rimskega cesarstva ostala. Pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa so na današnji dan leta 1916 začeli graditi spominsko cerkev Svetega Duha na Javorci in jo končali do 1.novembra. Zasnoval jo je dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling, tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Géza Jablonszky.V notranjosti je na hrastovih ploščah po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2564 imen na okoliških bojišcih padlih avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na Ločah pri Tolminu. O obnovi cerkve je za našo radijsko postajo poročala Mariša Bizjak: "Zapadno bojišče. - Pri Verdunu Nemci zavzeli neko manjšo o utrdbo severozapadno Douaumonta. Rusko, turško in balkansko bojišče. - Nobenih važnih dogodkov. Italijanska fronta. - Živahnejše italijanske topovske akcije proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 na prvi srani bralce seznanila z vojnimi dogodki. »Italija mora povrniti vojno škodo Jugoslaviji, ki poudarja, da je eden izmed bistvenih pogojev normalizacije odnošajev med državama, da italijanska vlada prizna žrtve in škodo, ki jih je utrpela Jugoslavija s strani italijanskih okupacijskih čet in da povrne to škodo,« je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik.Tega dne in leta je po 252 letih laburistična vlada nacionalizirala znamenito Bank of England. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila/ Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori V Polhovem Gradcu se je na današnji dan leta 1796 rodil skladatelj Gregor Rihar. Leta 1825 je postal organist v ljubljanski stolnici, obenem je študiral bogoslovje in bil leta 1829 posvečen v duhovnika. Bil je zelo plodovit skladatelj. Zložil je okoli 550 pesmi. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce. Prisluhnimo Slovenskemu komornemu zboru, ki nam bo pod taktirko Mirka Cudermana zapel pesem Gregorja Riharja Veseli Godec


29.02.2016

Devetindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem prevzel kot vzor egiptovski koledar s 365,25 dneva. Gregor 12-i pa je leta 1582 skrajšal julijansko leto in odpravil 10-dnevno razliko. Februarju so tako vsake štiri leta dodali prestopni dan. Preglejmo sedaj naše Smolčke, kakor so leta 2004 imenovali za rojstnodnevna praznovanja prikrajšane otroke: V Zgornjih Gorjah se je na današnji dan leta 1836 rodil diplomat, politik, pesnik, pisatelj in prevajalec Jožef Schwegel. Pisal je pesmi v slovenščini, uspel in obogatel je kot diplomat in poslovnež v Egiptu, kot konzul v Istanbulu, skorajda postal minister na Dunaju, končal pa kot deželni poslanec. Na Pečinah pri Tolminu je na današnji dan leta 1864 umrl pridigar in politik Filip Jakob Kafol. Izdal je več knjig pridig z naslovom Domači ogovori. Medtem ko na današnji dan leta 1916 na soški in ruski fornti ni bilo omembe vrednih spopadov, je tržaška Edinost pisala:" Naše čete so uplenile dosedaj v Draču: 23 topov, 17 jadrnic in parnikov. Po vseh znakih se je vršil beg Italijanov v največji naglici." V Podnanosu se je na današnji dan leta 1920 rodil narodni heroj Janko Premrl - Vojko. Ciril Pelicon - Rado se je svojega komandanta tako spominjal: V Dobravljah se je na današnji dan leta 1944 rodil gradbeni tehnik in ter poslanec Ivan Mamič. Leta 2000 je bil na listi Nove Slovenije, izvoljen na državnozborskih volitvah, kar je tako ocenil: Na današnji dan leta 1948 se je v Gorici rodila slavistka Lena Lenček. Na harvardski univerzi je pripravila študijo in prevod slovenskih ljudskih balad. Leta 2004 je Lena Lenček skupaj s hčerko slavila rojstni dan, o tem je Nevi Zajc povedala: Na današnji dan leta 2000 je v Ljubljani umrla pisateljica Nada Kraigher. Leta 1975 je tako opisala svoje pojmovanje pisateljice prihodnosti: Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije. V pariški narodni operi so na današnji dan leta 1836 krstno uprizorili opero Giacoma Meyerbeersa, Hugenoti, zato prisluhnimo mezzosopranistki Marilyn Horne, ki je zapela ob spremljavi orkestra kraljeve opere Covent Garden


28.02.2016

Osemindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Brugesu se je na današnji dan leta 1771 rodil flamski slikar François-Joseph Kinson. Zaslovel je predvsem s portreti tedanjih evropskih vladarskih družin. V Tolminu se je na današnji dan leta 1901 rodil čevljarski mojster, tigrovec in partizan Jožef Šorli. Zaradi prve svetovne vojne je šele leta 1930 prevzel bratovo delavnico in trgovino, saj se je Srečko pred fašisti umaknil v Jugoslavijo. Jožef je brata nadomestil tudi v vodstvu mestne organizacije Tiger. Podrobneje o njem Borut Rutar: "V Londonu vlada po poročilih, ki prihajajo iz Nizozemske, na merodajnih mestih veliko razburjenje zaradi nemškega predora pri Verdunu. Več višjih častnikov angleškega glavnega stana je odpotovalo v Pariz, ki ga je sicer zajel snežni vihar," je na današnji dan leta 1916 poročala tržaška Edinost. "Vojaška policija v Trstu preganja jugoslovanske in bolgarske novinarje," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: «Primer aretacije urednika Primorske borbe, Dušana Fortiča, ki ga je 23-ega tega meseca aretirala angleška policija pod pretvezo, da je odpeljal iz Trsta dva belogardista.« Zaradi zasedbe Kuvajta in nespoštovanja ultimata Združenih narodov so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami s pooblastilom varnostnega sveta sprožile šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. Akcija 'puščavski vihar' se je končala na današnji dan leta 1991 z iraškim porazom. Prisluhnimo odlomku komentarja Borisa Kralja: V središču Stockholma so na današnji dan leta 1986, ko se je vračal iz kina, ustrelili švedskega ministrskega predsednika Olafa Palmeja. Udejanil je model socialne države, kot predsednik posebnega odbora Združenih narodov za razorožitev se je zavzemal za ustanovitev brezjedrskega območja v Evropi. Februar kratek, hujši kot Turek/Februarska luna je najlepša v letu. V Park Ridgeu, predmestju Chicaga, se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj John Alden Carpenter. Po končani harvardski univerzi je v Londonu izpopolnjeval študij kompozicije. Iz njegovega bogatega opusa prisluhnimo odlomku drugega stavka njegove simfonije, ki ga je posnel ukrajinski simfonični orkester pod taktirko Johna McLaughlina Williamsa:


27.02.2016

Sedemindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic


26.02.2016

Šestindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

In vendar se vrti, tako se je končal proces pred španskim inkvizijckim sodiščem. Na današnji dan leta 1666 so po nalogu Papeža Urbana VIII. prepovedali Galilejevo knjigo o heliocentrični zgradbi osončja na temelju ugotovitev Nikolaja Kopernika, ki jih je Galilej praktično dokazal s teleskopskim opazovanjem. Obtožili so ga herezije. V Šmartnem se je na današnji dan leta 1801 rodil zdravnik Jožef Dolničar. Po nižji gimnaziji v Ljubljani je z odliko končal fiziko v Milanu, doktorat iz medicine pa je dosegel na Dunaju leta 1832. Zaradi epidemije azijske kolere ga je vlada takoj po diplomi poslala v Horn v Nižji Avstriji, kjer si je prislužil viteški križec Franc-Jožefovega reda. Imenovali so ga za zdravnika v koprski kaznilnici, kjer se je izkazal med epidemijo griže in kar dveh izbruhov kolere. Tako je postal mestni zdravnik v Trstu, kjer je pomagal ustanoviti Slavjansko društvo. Na učiteljišču je poučeval antropologijo in ljudsko higieno. Podrobneje o njem docentka za zgodovino medicine, Zvonka Slavec Zupanič: Avstroogrska vojska je na današnji dan leta 1916 z zasedbo Tirane končala osvajanje severnega dela Albanije. Enote carske ruske armade so v spopadih z Otomani zasedle perzijski Kermansjah. V bitki za Aqaqiya, na današnjem libijskem ozemlju na meji z Egiptom, pa so na današnji dan britanske enote južnoafriške brigade premagale enote senussitskih plemen, ki so se izurile v bitkah proti italijanskim kolonialnim silam v tedanji Cirenaichi in Tripolitaniji. "Ves teror zaman, Duce je odšel, valpti so ostali. Teroriziranje v Trstu. Slovenski ribiči v Barkovljah manifestirajo za priključitev k Jugoslaviji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik, ki je sicer osrednjo pozornost namenil nedeljskemu pogrebu posmrtnih ostankov narodnega heroja Janka Premrla Vojka iz Vipave v Št. Vid, današnji Podnanos. Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta./Blato v februarju prinaša bolezen in pomanjkanje. Danes se spominjamo legende divjega zahoda, Buffala Billa. Na današnji dan leta 1846 se je v Iowi rodil William Frederick Cody. Bil je poštni jezdec, voznik kočij, vojak v državljanski vojni. Leta 1872 je prvič uprizoril igro Streljanje v preriji. Organiziral je WildWest showe s kavboji in indijanci in z njim nastopal tudi po Evropi, tudi v Trstu in Ljubljani, zvezdnik je postal po nastopu na zlatem jubileju britanske kraljice Victorije. Buffala Billa je opeval tudi Francesco de Gregori


25.02.2016

Petindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda. Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja. Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal: Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala. Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino. V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili


24.02.2016

Štirindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Barbanu se je na današnji dan leta 1771 rodil duhovnik in polihistor Petar Matija Stankovič. Šolal se je v Rovinju in Vidmu, teologijo je študiral v Padovi, kjer se je izpopolnjeval še v pravu, matematiki in prirodoslovju. Kmalu po posvetitvi v Pulju je postal kanonik v Barbanu. Izdal je 20 knjig, zaslovel pa je z Življenjepisi zaslužnih Istranov in si prislužil vzdevek Istrski Plutarh. Leta 1841 je patentiral stroj za prebiranje oljk in svojo torkljo. Svojo bogato knjižnico je zapustil Rovinju. V najbolj krvavi bitki prve svetovne vojne za Verdun na zahodni fronti so nemške enote napredovale še za dva kilometra in zajele novih 10 tisoč francoskih vojakov, kar je močno zbilo moralo francoske vojske in povzročilo dezertacijo severnoafriške divizije, sestavljeno iz vojakov iz Maroka in Alžirije. Med tem incidentom so Francozi celo streljali na bežeče vojake in jih precej pobili, vendar bega niso ustavili. Pri Svetem Ivanu v Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil športni in kulturni delavec Aldo Rupel. Prisluhnimo odlomku oddaje Portret Nataše Uršič: Po koncu druge svetovne smo bili priča tudi etničnemu čiščenju, zlasti v vzhodni Evropi, ki je zahtevalo velik krvni davek, o čemer podrobneje avtor knjige Keith Lowe: Na današnji dan leta 1961 je Jože Šlibar v Obersdorfu postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. Poletel je 141 metrov in za dva metra izboljšal več kot deset let stari rekord Finca Tauna Luira. Ob vrnitvi v Ljubljano je bil deležen veličastnega sprejema na železniški postaji, v Šestici je poslej lahko zastonj kosil, podarili so mu tudi tedaj znamenitega Citroenovega spačka. Čez eno leto je tako ocenil nastope po rekordnem skoku: Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza preropkuje/Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi/Po Matiji ne gre lisjak čez led domov. Na današnji dan leta 1711 so v Londonu premierno uprizorili opero "Rinaldo" Georga Friedricha Haendla. Arijo Lascia ch´io pianga bo zapela Ileana Contrubas. Komorni ansambel vodi Claude Malgoire


22.02.2016

Dvaindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Benetkah je na današnji dan leta 1636 umrl znani koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologije metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil sodar, uradnik in politik Albin Prepeluh. Že leta 1898 je stopil v sodno službo in leta 1911 izdal priročnik O zemljiški knjigi in pristojbinah. Leta 1918 je bil Albin Prepeluh postavljen za komisarja pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Že kot šolar se je pridružil socijaldemokratskemu gibanju, o političnem delu Albina Prepeluha podrobneje zgodovinar Franc Rozman: Nemci so na današnji dan leta 1916 v bitko za Verdun pripeljali tudi več kot 150 letal, ki so postala ključnega pomena pri popravkih artilerijskega ognja. Prvič so uporabili metalce ognja. Kljub velikim izgubam so Francozi takoj vzpostavili oskrbovalno pot z zaledjem, ki se je je oprijelo ime »Sveta cesta«. "Tržaški delavci hočejo VII. republiko," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Nedavno so bile tuje novinarke v tržiških in tržaških ladjedelnicah, kjer so bile začudene nad izjavami delavcev, da to ni borba dveh narodnosti. Ljudska demokracije je borba za gospodarske temelje. Zato sedma republika ni fraza.« Papež Benedikt XVI. je na današnji dan leta 2006 imenoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta za kardinala, ko je povedal: Kar svečana ozeleni, se rado posuši. V Breslau, današnjem Wroclavu, se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj Edmund von Borck. Po končanem berlinskem konservatoriju je programsko vodil frankfurtsko opero, kasneje je dirigiral berlinskim filharmonikom. Iz bogatega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Koncerta za alt saksofon in orkester, ki ga je posnel newyorški komorni orkester s saksofonistom Wildyjem Zumwaltom pod taktirko Stevena Jarvija:


22.02.2016

Enaindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal: Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov. "Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj." Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal: V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala: Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi. Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija


20.02.2016

Dvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Na današnji dan leta 861 je mejni grof in knez Spodnje Panonije, Kocelj, nasledil očeta Pribina in postal moravski knez. Leta 867 je Cirilu in Metodu dodelil 50 učencev in se čez dve leti pridružil protifrankovskemu gibanju pod vodstvom Velikomoravske države. "Lord Kitchener je sporočil, da so bile indijske divizije umaknjene iz Flandrije in Francije, nakar je izjavil: Potem ko so si Nemci odprli pot do Carigrada, je zmogla turška armada ojačiti sile v Mezopotamiji in izvršiti istočasno močan topovski napad na naše postojanke na Galipolskem polotoku. Radi tega smo se odločili, da izpraznimo Galipolski polotok," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 povzela razpravo v zgornji zbornici britanskega parlamenta o dotedanjem poteku prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Zvonimir Ciglič. Po starših izhaja iz Števerjana. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo in dirigiranje in se izpopolnjeval v Salzburgu pri Lovru Matačiču in v Parizu. Napisal je celo vrsto orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Leta 1970 je v oddaji Primorski glasbeniki o sebi tako predstavil svojo najljubšo skladbo /ga- 710 . "S terorjem in lažjo," tako je na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik naslovil uvodnik: "Prav v teh dneh, ko se odloča naša usoda, nas bo reakcija skušala begati s terorjem in lažjo, vendar mi čutimo, da je zmaga naša. Naši napisi bodo pričakali maršala Tita, ki z nami vred brani primorsko zemljo: Tujega nočemo, svojega ne damo!" Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane. Seviljski brivec je komična opera v dveh dejanjih Gioacchina Rossinija. Libreto je po Beaumarchejevi komediji napisal Cesare Sterbini. Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču Argentina. Prisluhnimo Kavatini Figara iz 1. dejanja Seviljskega brivca. Baritonista Jako Jerašo je spremljal simfonični orkester ljubljanske opere pod taktirko Igorja Švare


19.02.2016

Devetnajstofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

V Mariboru se je na današnji dan leta 1886 rodil igralec, režiser, organizator, pedagog in publicist Milan Skrbinšek. Na Dunaju je najprej vpisal tehniko, a se je kmalu prepisal na romanistiko in leta 1908 obiskoval še Ottovo dramsko šolo. V sezoni 1918/19 je v Trstu vodil Slovensko gledališče in uprizoril tedanje Cankarjeve drame. Zatem je delal v Celju in Mariboru ter v Ljubljani. Že kot upokojenec se je leta 1962 tako spominjal svoje prve predstave: "Topovsko delovanje je bilo včeraj v splošnem slabejše kakor v zadnjih dneh. Naborjet je bil zopet v sovražnem ognju. Očiščenje predpotja v ozemlju Rombona nam je prineslo 37 ujetnikov in eno strojno puško. Pri Oslavju je bilo po zadnjih bojih zaseženih 7 strojnih pušk, dva metalca min in 1.200 pušk," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 prvo stran namenil poročilom in reportažam o prvem kongresu antifašističnih žena Julijske krajine na Reki, kjer so antifašistke sprejeli po zavrnitvi s strani Zavezniške vojaške uprave v Trstu. V političnem referatu sta Zmaga Pipan v slovenščini in Loretta Burlini v italijanščini podrobno pojasnjevali edino rešitev - priključitev Jugoslaviji. Na današnji dan leta 1976 je v Ljubljani umrl oče zgodovine slovenskega časnikarstva in retorike, govorništva, Fran Vatovec. Do upokojitve je predaval na Fakulteti za družbene vede, kjer je vzgojil številne generacije novinarjev, med njimi tudi Zorana Debenjaka, ki ga je predstavil v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1973, ko je takole opisal vzpodbude za proučevanje naše publicistike: Če februarja ne dežuje, ne pričakuj zelenih travnikov, žita, sadja in česna. V londonski kraljevi operni hiši so na današnji dan leta 1736 krstno uprizorili oratorij Georga Friderica Haendela, Alexander's Feast ali Moč glasbe. Libretist Newburgh Hamilton je priredil zgodbo o Aleksandru Velikem, Thais in Timoteju, ki je osvajalca z glasbo pripeljal do požiga zasedenega Persepolisa. Prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel ansambel Concerto Italiano pod taktirko Rinalda Alessandra


18.02.2016

Osemnajstofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Krvava Marija je tudi znana pijača. Zagotovo manj ljudi pozna prvo britansko kraljico Marijo prvo Tudor, rojeno na današnji dan leta 1516 v Greenwichu. "Dve avstrijski letali nad Milanom. Metali sta bombe, ki so usmrtile dvanajst oseb, kakih sto pa ranile. Kakor poroča »Corriere della Sera«, je popolnoma odrekla poročevalna služba. Pol ure prej so javili prihod letal iz Brescie. Z milanskega letališča so se takoj dvignili letalci, da bi zavrnili sovražna letala, toda prebivalstvo je smatralo alarm za vaje, in tako je bilo po ulicah vse polno občinstva, ki je opazovalo v zraku se razletavajoče šrapnele ," je pisala tržaška Edinost 1916. Na današnji dan tega leta se je nemški garnizon v Kamerunu predal britanskim in francoskim enotam. Po letih fašistične vladavine Evropejci niso naklonjeni uradni "roki pravice". V Belgiji, na Nizozemskem, Danskem in Norveškem je bilo odporniško gibanje v glavnem zadovoljno, da je s kolaboranti opravilo, ker jih je predalo pravim oblastem. Ponekod v Franciji, pa tudi marsikje v Italiji, Grčiji in velikem delu vzhodne Evrope pa so partizani in ljudstvo sploh veliko raje vzeli zakon v svoje roke. Pisatelj Prežihov Voranc oziroma Lovro Kuhar je umrl na današnji dan leta 1950. Njegove zbirke novel Samorastniki, Požganica, vojni roman Doberdob in Solzice sodijo med mojstrovine slovenske umetniške besede. O romanu Doberdob je literarni zgodovinar Igor Grdina povedal: Februar je mačji mesec/Februar pride z jeznim obrazom in odide s soncem. V Parizu je na današnji dan leta 1956 v visoki starosti 95 let umrl skladatelj Gustave Charpentier. V naturalističnem slogu je skušal natančno prikazati življenje nižjih pariških slojev in tako ustvariti socialno anagažirano glasbo. Najbolj je uspel z glasbenim romanom, kakor je imenoval opero, ki prikazuje boemsko življenje Pariza. Arijo Loise iz istoimenske opere bo zapela Ileana Cotrubas, ki jo spremlja orkester New Philharmonia iz Londona pod taktriko Georges-a Pretre-a:


18.02.2016

Osemnajsto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Spominjamo se znamenite Pariške komune. Na današnji dan leta 1871 je po ljudski vstaji revolucionarni proletariat postavil svoj državni aparat, ki je vodil revolucijo do 28. maja, ko je upor zatrla vojska. Komuna je uvedla splošno oborožitev, upravo tovarn in delavnic predala delavskim združenjem, ločila je Cerkev od države in zagotovila enakopravnost žensk. V Hrastniku se je na današnji dan leta 1911 rodila političarka, častnica in narodna herojinja Lidija Šentjurc. Leta 1932 se je kot študnetka pridružila Komunistični partiji, čez čez leto je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, vendar je leta 1938 diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakuleti v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bila podpolkovnica in organizacijska partijska sekretarka, po osvoboditvi pa ministrica in podpredsednica zvezne skupščine. Leta 1983 je o partijskih tečajih povedala: "Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti", je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala sobotna Edinost, ki je napovedala četrto avstrijsko vojno posojilo V Kranju se je na današnji dan leta 1936 rodil kardiolog Lovro Korsič. Po končanem študiju medicine je delal na Jesenicah, po specializaciji internistike pa je prišel v Ankaran, kjer je poskrbel za razvoj kardiološke dejavnosti. Leta 1993 je ustanovil Podružnico za Slovensko Istro Društva za zdravje rca in ožilja Slovenije in bil vrsto let tudi njen predsednik. Keit Lowe je v knjigi objavil tudi fotografijo iz marca leta 1946, na kateri zdravnik v Jugoslaviji neguje devetletnega dečka. Komaj štiri ure pred tem se je fantič še igral na polju v bližini doma. V eksploziji mine je izgubil obe roki in vid. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imerl trgatve V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1971 umrla učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Zaradi fašističnega preganjanja in mučenj se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom, česar se je leta 1966 tako spominjala: Prva pesniška zbirka Makse Samsa Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, Bleščeče prevare, pa je leta 1964 izdala po njej poimenovana ilirskobistriška knjižnica. Skladatelj Bojan Glavina je uglasbil niz njenih pesmi, Janja Konestabo je posnela pesem Deževja


Stran 13 od 57
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov