Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1122 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1816 je istrski obisk v Kopru začel Franc I., zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar, o čemer podrobneje zgodovinar Dean Krmac: "V najbridkejšem silobranu proti protipravnemu vojevanju Angleške, je morala nemška vlada poseči po učinkujočem sredstvu podvodniške vojne. Ob tem stvarnem položaju more nemška vlada le ponovno izrekati svoje obžalovanje, da se človekoljubna čustva amerikanske vlade ne zavzemajo z enako toploto tudi za veliko milijonov žena in otrok, ki naj po jasno izrečenem namenu angleške vlade s svojimi po lakoti povzročenimi mukami prisilijo zmagovite armade centralnih vlasti v sramotno kapitulacijo," tako je tržaška Edinost pisala na danšnji dan leta 1916 o odgovoru vlade v Berlinu na ameriško noto. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1941 rodila psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič. V Ljubljani je študirala psihologijo in se po doktoratu leta 1987 izpopolnjevala na pariški Sorboni. Bila je predavateljica na Visoki šoli za socialno delo, raziskovalno se je posvečala družini, družinski terapiji in psihosocialni pomoči. O stereotipu psihiatrije pri Slovencih je povedala: "Kardeljeve izjave v Parizu: Zahtevamo ozemlja, kjer stoletja prebiva naše ljudstvo," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, kjer so na svetu zunanjih ministrov v soboto razpravljali o Trstu in Julijski krajini. "Byrensov predlog zagovarja plebiscit na ozemlju med sovjetsko in ameriško črto, Molotov pa je predlagal, naj se Trst dodeli Jugoslaviji proti odškodnini v drugih točkah mirovne pogodbe." Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja./Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Na Šentviški Gori se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Ivan Laharnar. Pri 18-tih je postal orglar in dve leti kasneje pevovodja. Leta 1885 je bila objavljena njegova prva pesem Vina brž na mizo iz obširnega opusa 252-ih tiskanih in 77-ih delno tiskanih skladb ter 273-ih skladb v rokopisu. Prisluhnimo posnetku pesmi Rožici, ki jo je na reviji Primorska poje 1998 zapel Mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči:
Spominjamo se utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda, ki se je rodil na današnji dan leta 1856 v Freiburgu na Moravskem. Prvi je spoznal pomen podzavestnih procesov v človekovi duševnosti. V okviru svoje psihoanalitične metode je podrobno obdelal sanje, mitologijo in psihologijo množic. Obiskal je tudi divaško jamo, o čemer podrobneje filozof Mladen Dolar: Na današnji dan leta 1906 se je v Gorici rodil Bogdan Brecelj. Po študiju medicine v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil ortopedski kirurgiji. Do odhoda v partizane leta 1942 je vodil ortopedski oddelek ljubljanske bolnišnice. Na svojem strokovnem področju je vpeljal nove metode zdravljenja, napisal številne strokovne knjige in pomagal je tudi pri ustanovitvi ortopedske bolnišnice v Valdoltri, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič/ Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil Janez Kramar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper. V našem arhivu hranimo pogovor Neve Zajc z Janezom Kramarjem ob izidu knjige Narodna prebuja na Primorskem leta 1991: "Na Rombonu so naše čete po krepki artiljerijski pripravi pregnale sovražnika iz več postojank, ujele 100 alpincev, med njimi 3 častnike, ter zajele dve strojni puški. V marmolatskem okolišu smo ponoči razkropili sovražen oddelek na vzhodnem pobočju hriba Sasso Undici. Drugače zmerno artiljerijsko delovanje," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Danes se spominjamo katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Posočje, Benečijo in Furlanijo. Elza Siniko iz Barda je Vesni Čehovin tako povedala:; Jure Pengov je kot tržaški dopisnik noč po potresu poročal: Če trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrodé. V New Orleansu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Marguerite Piazza. Na državni univerzi Louisianne je petje študirala pri baritonistu Pasqualu Amatu in se leta 1944 pridružila ansamblu newyorške mestne opere ter debitirala z vlogo Nede v Leoncavalloviih Glumačih. Prisluhnimo posnetku arije Carmen iz leta 1957:
V Toursu je na današnji dan leta 1416 umrl teolog in humanist Georgius de Rain. V Brežicah rojeni Jurij je študiral na Dunaju. Leta 1403 je magistriral iz teologije in v Pariz pritegnil več slovenskih študentov. Pisal je tudi v glagolici in cirilici. "Živahnejše laško artiljerijsko delovanje pri Tolminu, Bovcu in na koroški fronti. Pri Gorici sestreljen laški zrakoplov. Naš letalski napad na Villesse in Ravenno. Ruska bojišča: splošni položaj neizpremenjen. Zapadno bojišče: na angleški fronti mestoma živahno bojno delovanje. Pri Verdunu ob »Mrtvem možu« na eni strani odbit francoski napad. Turška bojišča: Rusi niso zavzeli Erzingana. Razno: Ententa ni zagrozila z blokado Grške, ker le-ta ne dopušča prehoda srbskih čet. Konec nemirov na Irskem," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila o poteku prve svetovne vojne. Na današnji dan leta 1936 je italijanska vojska vkorakala v Adis Abebo in samo nekaj dni zatem je Mussolini razglasil ustanovitev italijanskega imperija. Italija je v osvajanje Etiopije vpoklicala tudi več tisoč slovenskih obveznikov. Med Abesinci, kakor so jim pravili, je bil tudi Stanko Merljak iz Rožne doline, ki leta 1970 v oddaji Primorski kraji in ljudje Andreju Jelačinu povedal: "Vso Julijsko krajino, vključno Trst je treba prepustiti Jugoslaviji. Obrazložitev sovjetskega zunanjega ministra Molotova," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila iz pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. V Madridu se je na današnji dan leta 1846 rodil skladatelj Federico Chueca. Nadarjenega fanta so že pri osmih letih vpisali na konservatorij, vendar so ga kasneje prisilili, da je vpisal študij medicine. Kljub temu se je posvetil glasbi in delal kot pianist in dirigent v Teatru Variedades. Tam je začel komponirati Zarzuele in z njimi zaslovel, zlasti v Južni Ameriki, zato prisluhnimo najbolj znani La Gran Via v izvedbi Coros cantores in madridskega komornega orskestra pod taktirko Enriqua Estele:
Na današnji dan leta 1616 v Loudunu podpisano premirje je končalo spopade državljanske vojne med protestantskimi hugenoti in katoliki v Franciji, dejansko pa se je končalo čez dobro leto dni z državnim udarom sil, zvestih kralju Ludviku XII. "3. dan meseca majnika za Italijo ni vesel spominski dan; pač pa je spominski dan prevaranih upov in za marsikoga, ki še taji to, dan skrivnega kesa," je pisala tržaška Edinost. Na verdunskem bojišču zahodne fronte so po treh dneh silovitega topniškega obstreljevanja Nemci zasedli znamenito Koto 304. "Proslava prvega maja v Trstu; 1. maj - dan nove veličastne zmage ljudstva, združenega in odločnega v protifašistični borbi; Nad 200-tisočglava množica je s svojim discipliniranim nastopom potrdila pred poštenim svetom svojo veliko moralno premoč nad barbarskimi organiziranimi fašističnimi napadalnimi bandami in nosilci novega fašizma. Nad 9 tisoč fizkulturnikov je nastopilo na prvem telovadnem zletu, manifestaciji moralne moči primorske mladine," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1981 umrl arhitekt in slikar Boris Kobe. Na Tehniški fakuleteti rodnega mesta je študiral arhitekturo pri Jožetu Plečniku. Po koncu druge svetovne vojne se je bolj ukvarjal s postavitvami javnih spomenikov ter s prenovo, zlasti srednjeveškega jedra Ljubljane. Na Piranskih dnevih arhitekture je tako razmišljal o arhitekturi in inovaciji: Če se maj z vročino začenja, mraz še po Urbanu, bivšem "dnevu mladosti", rad ne pojenja./Hladni majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. V Firencah je na današnji dan leta 1856 umrl pianist in skladatelj Adolfo Fumagalli. Že v času študija na milanskem konservatoriju je zablestel kot pianist in zatem veliko nastopal po vsej Evropi, zato prisluhnimo odlomku Fantazije iz Bellinijeve opere Puritanci:
Prvi guverner kolonije Nove Nizozemske je na današnji dan leta 1626 za 60 guldnov od Indijancev odkupil otok Manhattan, na katerem so začeli graditi Novi Amsterdam, ki so ga leta 1664 zasedli Angleži in ga preimenovali v New York. "Severno Dixmuide so po nenadnem obstreljevanju vdrli nemški oddelki v belgijsko črto in ujeli nekoliko dvanajstoric mož. Nadporočnik baron Althaus je nad cailletskim gozdom sestrelil svoje šesto sovražno letalo," tako je na današnji dan leta 1916 četrtkova tržaška Edinost povzela uradno sporočilo iz Berlina. V Negovi se je na današnji dan leta 1936 rodil medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik Ivan Kramberger. Od leta 1963 je delal v Nemčiji, kjer je v postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Po vrnitvi je kandidiral na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, ko je povedal: V prvem krogu je Ivan Kramberger zbral 18,8 odstotka glasov, vendar so ga na predvolilnem shodu v Jurovskem dolu ubili. V Dolenji vasi se je na današnji dan leta 1946 rodil kemik in rektor Radovan Stanislav »Stane« Pejovnik. Po diplomi, magisteriju in doktoratu je bil leta 2009 izvoljen za 42. rektorja ljubljanske univerze. Leta 2013 je tako razmišljal o planetarni krizi: "Razpravljanje o meji med Jugoslavijo in Italijo," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, kjer so se včeraj sestali štirje zunanji ministri. Razpravljali so o ameriškem predlogu o reviziji pogojev italijanskega premirja in o vprašanju reparacij. Danes pa razpravljajo o italijansko-jugoslovanski meji. Če na Florijana dežuje, vse leto dežja primanjkuje. /Fižol je najbolje saditi na dan sv. Florijana, pravijo po Dolenjskem, a Belokranjci menijo, da se ta dan fižola ne sme saditi, ker ga potem mraz »pofuri« - posmodi. Zato pa pravijo sv. Florijanu »Fúrijan«. V Moskvi se je na današnji dan leta 1931 v glasbeni družini rodil dirigent Gennady Nikolayevich Anosov - Gennady Roždestvensky. V gledališču Boljšoj je debitiral že pri 20-ih, in sicer s Hrestačem. Sledila je bogata kariera s številnimi gostovanji s tedanjimi največjimi orkestri. Bil je prvi ravnatelj moskovske operne zbornice, poudariti velja tudi bogato profesorsko in publicistično kariero. Prisluhnimo Neapeljskemu plesu iz baleta Labodje jezero. Solistom Boljšoj teatra dirigira Gennady Roždestvenski
Anne Boleyn je bila angleška kraljica, druga žena angleškega kralja Henrika VIII.. Na današnji dan leta 1536 so jo z obtožbo veleizdaje zaprli v londonski Tower, kjer jo je porota vrstnikov čez štiri dni obsodila na obglavljenje. Ko je kasneje zavladala njena hči Elizabeta, je bila Ana čaščena kot mučenica ter junakinja angleške reformacije. Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil zdravnik, profesor in publicist Franc Derganc. Specializiral je kirurgijo in se izpopolnjeval v Parizu. Po izbruhu druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, skrbel je za ranjence in operiral v bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je predaval na medicinski fakulteti v Ljubljani, v Valdoltri, in kasneje v šepetrski bolnišnici, pa je uvajal nove metode. Leta 1960 je prevzel organizacijo novoustanovljene bolnišnice za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori, o čemer podrobneje Marija Calegaris: Leta 1974 so po njem poimenovali Splošno bolnišnico v Šempetru. "Carigrajski glavni stan javlja: V Kut el Amari se je obkoljena sovražna armada morala vdati zmagoviti cesarski armadi. Ujeli so 5 generalov, 277 angleških in 21 indijskih častnikov ter 13.3000 vojakov," je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost. Prvomajska številka primorskega dnevnika je objavila tudi poslanico Primorskih partizanov angleškim in ameriškim vojakom: »2. maja 1946 boste imeli v Trstu mimohod ter s tem proslavili dan konca vojne v Italiji. Sovražniki naše skupne borbe delajo na račun vaše parade špekulacije fašističnega kova. Prikazujejo jo v protijugoslovanski in celo protisovjetski luči, da bi sejali razprtije me demokratičnimi silami, ki so skupno premagale fašistično spako.« Če je maja dosti dežjá, v jeseni bo dosti vsegá./Slana v začetku maja zoritvi sadja jako nagaja./Če trta ob polni luni cveté, polni žlahtni grozdi obrodé. V centralnem otroškem gledališču v Moskvi so na današnji dan leta 1936 krstno uprizorili glasbeno pravljico za recitatorja in orkester "Peter in volk" Sergeja Prokofjeva, ki se je takrat vrnil v Sovjetsko zvezo. Prisluhnimo dvema kratkima scenama, Rano zjutraj in Na visokem drevesu je sedela ptička, ki ju je posnel Simfonični orkester RTv Slovenije pod taktirko Davida de Willersa, napovedal pa je igralec Boris Ostan
V zvezdni konstelaciji Volk so med 30. aprilom in prvim majem leta 1006 v Švici, na Kitajskem, Japonskem, Iraku in v Egiptu tudi podnevi s prostim očesom opazovali zvezdo Supernovo, ki je imela skoraj trikratni obseg Venere, kakor je Ptolomej povzel pisanje egiptovskega astrologa Alija ibn Ridwana. V spomin na krvave dogodke v Chicagu, ko je policija leta 1883 napadla stavkajoče delavce, je prvi kongres Druge internacionale leta 1886 prvi maj razglasil za mednarodni praznik dela. 1. maja leta 1945 se je ob osvoboditvi Trsta na Trgu zedinjenja Italije zbrala kar stotisočglava množica. V arhivu hranimo pričevanje Vlade Bidovec, partizanke Morane: Pozicijsko izčrpavanje na verdunski fronti z ogromnimi žrtvami je ustavilo nemško napredovanje na desni strani reke Mose, kjer so se boji zgostili v bitki za trdnjavo Douaumont. Na današnji dan leta 1916 so v štabih našteli kar 126 tisoč na nemški in 133 tisoč žrtev na francoski strani. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1931 rodil slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in publicist Marijan Brecelj. 18-letno delo je strnil v letošnji izdaji furlansko-slovenskega slovarja, o katerem je leta 2006 povedal: "Živel prvi maj, dan naše osvoboditve, dan zmage junaške IV. Jugoslovanske armade in tržaškega odpornega gibanja nad nacifašističnimi okupatorji, praznik delovnega ljudstva sveta in bratstva med narodu," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil praznično številko. Prvomajski prazniki leta 1986 so minili v strahu zaradi nesreče v černobilski jedrski elektrarni. Magister Bogdan Pucelj iz republiškega štaba civilne zaščite je tako povzel ukrepe v izogib posledicam morebitnega radiaktivnega sevanja: Sv. Filip napija, Zofija popija.//Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje Na današnji dan leta 1786 so v dunajskem Burgteatru krstno uprizorili znamenito opero Wolfganga Amadeusa Mozarta, Figarovo svatbo. Zanimivo, da je na klavičembalu izvedbo vodil prav Mozart. Prisluhnimo ariji Figara iz 1. dejanja. Basista Ladka Korošca je na snemanju spremljal orkester RTV Ljubljanja z dirigentom Samom Hubadom
Na današnji dan leta 311 je cesar Galerius Maksimianus v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1906 rodil dramatik, pisatelj in esejist Ivan Mrak. Že v gimnaziji se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Prvo črtico Vivat Katarina prva je že kot 15-letnik objavil v časniku Naprej. Izdajal je List Slovanska misel in prirejal bohemske večere. Šele leta 1966 je ljubljanska Drama uprizorila njegovo tragedijo Marija Tudor, 5 let kasneje pa je Josip Vidmar poskrbel za knjižno izdajo sedmih Mrakovih tragedij z naslovom Igre sveta. Leta 1975 je o svojem delu povedal: "Italijanska bojišča: Na Krasu in pri Gorici živahno laško topovsko streljanje. V Dolomitih ravno tako. Laški napad na Col di Lana odbit. Ruska bojišča: Naš uspeli pri Mlinovem ob Ikvi. Ruski poraz južno Naroškega jezera. 5600 ujetnikov, 28 strojnih pušk, 10 minovk zajetih. Zapadno bojišče: Boji z minami in ročnimi granatami. V verdunskem okolišu nič posebnega. Turška bojišča: Boji na kavkaski fronti. Angleška posadka v Kut el mari, 13.000 mož se je vdalo," tako je na današnji dan leta 1916 nedeljska tržaška Edinost strnila novice z bojišč prve svetovne vojne.. O prvomajskem veličastnem zborovanju je Primorski dnevnik poročal v sredo, torkovo številko pa je na današnji dan leta 1946 posvetil 5. Obletnici Osvobodilne fronte z geslom v okvirčku "Naj živi OF - nositeljica poleta ljudskih množic." "V interesu miru v Evropi se mora Francija zavzeti za pravice junaške Jugoslavije," piše francoski list Humanité Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč./Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1951 rodil kantavtor Marko Brecelj. Že v mariborski gimnaziji je vodil kvartet Beli črnci. Leta 1972 je na naši radijski postaji posnel svojo prvo pesem Stonsi spoznajo moje stare starše; prva uspešnica je bila Duša in jaz. Klasika pa so postali albumi rock skupine Buldožer in leta 1976 izdana velika plošča Coctail. Kot Wc direktor Mladinskega kulturnega, socialnega in medijskega centra v Kopru je leta 2006 zasnoval politično stranko Akacije in tako zrimal njen program: Prisluhnimo zadnji Brecljevi uspešnici Nebitnici
Na današnji dan leta 1901 se je v Tokiu rodil 124. japonski cesar Hirohito. Njegova vladavina šova - razsvetljeni mir, je trajala najdlje v japonski zgodovini, od leta 1926 do 1989. 15. avgusta 1945 je prelomil tradicijo cesarskega molka in prvič javno nagovoril podložnike, ko jim je po radiu sporočil, da je Japonska sprejela pogoje kapitalucije: Po vojni je še dolgo vladal kot simbolni cesar, dokler ni leta 1989 umrl za rakom na dvanajsterniku. Pod vodstvom pruskega generalfeldmaršala Colmarja von der Goltza so na današnji dan leta 1916 turške enote zaustavile prodiranje britansko-indijskih sil v Mezopotamijo. Irski uporniki so se umaknili iz dublinske pošte in sprejeli brezpogojno predajo velikonočne vstaje britanskim zasedbenim silam. V Peratih pri Livku nad Kobaridom se je na današnji dan let 1921 rodil publicist in politik Janko Perat. Leta 1941 so ga predčasno vpoklicali v vojsko in poslali na libijska bojišča, od koder je pobegnil k zaveznikom in se pridružil prekomorcem. Spomine na vojna leta je takole strnil/: Med knjigami Janka Perata omenimo Utrinki iz lovske koče, Zelene stečine, Odločitev v puščavi, Golo upanje in Umirajoči čas. Na današnji dan leta 1976 se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi zločinov v taborišču smrti, Rižarni. Po 31-ih obravnavah je 29. aprila sodišče obtoženca Josepha Oberhauserja, bivšega komnadanta taborišča, spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno ječo, na triletno osamitev in plačilo sodnih stroškov. Oberhauser je umrl v Münchnu leta 1979. Neva Lukeš je posnela pričevanja svojcev žrtev, Tržačana Paola Serenija in Albine Škabar iz Repna: Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zélen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. V Bombaju se je na današnji dan leta 1936 v aristokratski glasbeni družini rodil dirigent Zubin Mehta. Dirigentski debut je doživel na Dunaju leta 1958, ko je tudi zmagal na tekmovanju v Liverpoolu in vodil tamkajšnji Kraljevi simfonični orkester. zatem je 7 let vodil Montrealski simfonični orkester, proslavil se je s 13-letnim vodenjem newyorškega simfoničnega orkestra. Prisluhnimo posnetku rimskega koncerta, ko je Luciana Pavarottija, Placida Dominga in Joseja Carrerasa spremljal orkester rimske opere pod taktirko Zubina Mehte, tako so izvedli znamenito arijo La donna e mobile
Na današnji dan leta 1001 je cesar Oton drugi v Ravenni s posebno listino oglejskemu patriarhu Johannesu podelil polovico kastela Siliganum - Solkan in polovico vasi Gorica ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo, Trnovsko planoto in Vrtovinom. Listini sta pomembni zaradi tisočletnice prvih omemb obeh krajev in prisotnosti Slovencev, o čemer je zgodovinar Peter Štih objavil izčrpno študijo in o njej povedal: Slovenski izseljenci v okviru Slovenske lige so na današnji dan leta 1916 v Clevelandu zahtevali osvoboditev južnoslovanskih narodov izpod Avstroogrske in združitev v skupno državo. Zbor izseljenskih delegatov se je malo prej v Pittsburghu izrekel za zedinjenje vseh južnoslovanskih narodov pod srbskimi Karadjordjeviči. "Praznik osvobojenja imamo pravico neovirano praznovati. Protestno pismo koordinacijskega odbora generalu Johnu Hardingu, poveljniku 13. Korpusa zavezniških vojaških sil v coni A Julijske krajine," tako je nedeljski Primorski dnevnik objavil protestno pismo, ki opozarja, da je 1. maj dan osvoboditve Julijske krajine, zato odklanja vsako odgovornost za posledice ukrepa zavezniške uprave. V Asuncionu je na današnji dan leta 1996 umrla antropologinja Branislava Sušnik. "Raziskovalka južnoameriških Indijancev in dobitnica najpomembnejših paragvajskih priznanj za znanstveno delo je bila skromna in drobna ženska z železno voljo in željo po raziskovanju novega in neobičajnega," je v knjigi Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem zapisala Irene Mislej in o njej za našo radijsko postajo povedala: Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, zdravo bo poletje, polno grozdja dozorelo. V Havani se je na današnji dan leta 1911 rodil klarinetist Mario Bauzá, "oče afrokubanskega jazza". Igrati je začel že pri petih letih. Kasneje se je odločil za jazzovsko kariero in se preselil v Združene države Amerike. Prisluhnimo orkestru "Mario Bauzá in prijatelji", ki nam bo zaigral skladbo Imitationes
V Benetkah je na današnji dan leta 1616 umrl oglejski patriarh Francesco Barbaro. Na prošnjo papeža Klementa osmega je avstrijski nadvojvoda Ernest dovolil vizitacijo na Goriškem in Gradiščanskem, kjer je v duhu tridentinskega koncila poskrbel za versko in cerkveno obnovo. Na zborovanjih v Gorici, Vidmu in Čedadu je duhovnikom ukazal, naj koncilske sklepe prebirajo v maternih jezikih in otroke v slovenščini učijo krščanski nauk. "Italijanska bojišča: Srditi boji vzhodno Selc; Lahi vrženi v prvotne postojanke. Nadaljno delovanje naših težkih možnarjev proti Col di Lana. V suganskem odseku so se Lahi umaknili. Ruska bojišča: Nič posebnega. Zapadno bojišče: Manjši boji skoraj na vsej fronti, v verdunskem okolišu. Nemški uspeh pri Cellesu v Vogezih. Razno: Razpust tržaške, goriške, rovinjske in roveretske trgovinske zbornice," tako je na današnji dan leta 1916 četrtkova Edinost strnila novice o prvi svetovni vojni in domačih razmerah. 27-ga aprila praznujemo v Sloveniji dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Pri tem je prišlo do napake, saj je bil ustanovni sestanek dan prej, na današnji dan leta 1941 pa so ustanovili Protimperialistično fronto. Ta se je preoblikovala v Osvobodilno fronto po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. O zgodovinskem sestanku v njegovi hiši hranimo pričevanje Josipa Vidmarja ob 25-ti obletnici Osvobodilne fronte, leta 1966, in Josipa Andreja Rusa o sodelovanju Sokolov: "Dan praznovanja 5. obletnice Osvobodilne fronte množic v svobodi, pri nas dan nenehne borbe za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik naslovil uvodnik in celo stran, posvečeno tej obletnici. Maliga travna presuho, ni kmetvalcu kej ljubo, dež, če večkrat prirosi, v srcu ga razveseli. Na današnji dan leta 1931 se je v Postojni rodil skladatelj Alojz Srebotnjak. Po diplomi na akademiji za glasbo v Ljubljani je študij kompozicije nadaljeval v Rimu, Londonu in Parizu. V arhivu hranimo oddajo Marjana Gabrijelčiča, Primorski skladatelji svoji zemlji iz leta 1969, v kateri je Alojz Srebotnjak predstavil Kraško suito: Prisluhnimo Komornemu moškemu zboru Izola, ki nam bo pod vodstvom Oskarja Trebca zapel Srebotnjakovo Pesem o lončenem basu
Marcus Annius Verus Antonius, bolj znan kot rimski cesar Mark Avrelij se je rodil na današnji dan leta 121 v Španiji. Na ozemlju današnje Slovenije je odbil vdore Markomanov. Del osrednje Slovenije med Trojanami in Hrušico z Emono kot središčem je priključil 10. regiji Venetia et Histria. "Wilsonova adresa kongresu, ki se v velikih potezah naslanja na noto, ki je bila poslana v Berolin, obširno obravnava vse podvodniško vprašanje, kakor se je razvijalo od februarja meseca leta 1915 dalje. Wilson ni zahteval od kongresa nikakršnih ukrepov," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 povzela sporočilo Wolfovega urada iz Washingtona. "Prvi sestanek zunanjih ministrov. Poročilo razmejitvene komisije o Julijski krajini in Trstu bo predloženo v soboto," tako je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal Primorski dnevnik. V Ljubljani pa se je začel proces proti izdajalcu Leonu Rupniku. V Matejni vasi pri Postojni se je na današnji dan leta 1951 rodil duhovnik, magister cerkvenega in civilnega prava in škofijski ekonom, Alojz Milharčič. Po vrnitvi iz Rima je postal škofijski tajnik in ekonom v Kopru. Leta 1994 je o vračanju po vojni odvzetega premoženja koprske škofije povedal: Na današnji dan leta 1986 je prišlo v jedrski elektrarni v Černobilu do nesreče, pri kateri je razneslo enega od štirih reaktorjev. Veter je radioaktivni oblak ponesel čez zahodno Evropo. Poškodovani reaktor so prekrili z debelim betonskim sarkofagom. To nesrečo, v kateri je umrlo 25 tisoč ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo. Prisluhnimo poročilu Bogdana Puclja o tedanjih nevarnosti radioaktivnega sevanja pri nas: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes./Za mokrim aprilom pride suh junij. Na današnji dan leta 1931 se je v Dolini rodil pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Po diplomi na Akademiji za glasbo je poučeval, od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in ob 30-letnici zbora je o reviji in zborovodskih tečajih povedal: Prisluhnimo Tržaški ljudski pesmi Ignacija Ote, ki jo poje Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Dirigira Anton Baloh
V nemški Konstanci je na današnji dan leta 1496 umrl humanist, diplomat in škof Tomaž Prelokar - Thomas de Cilia. Celjan po rodu je študiral na Dunaju in doktoriral v Padovi leta 1466. Zaradi obsežne humanistične, retorične in pravne izobrazbe je za cesarja Friderika III. opravljal diplomatske in upravne funkcije. Kasneje je postal prošt v dunajski župniji svetega Štefana, ko je postal kancler dunajske univerze, leta 1471 pa škof v Konstanci. Krompirjeva gniloba in brezobzirnost britanskih posestnikov sta leta 1846 sprožili najhujšo lakoto na Irskem. Od lakote je umrlo na stotisoče ljudi, cele vaške skupnosti so se izselile v Ameriko, tako da je Irska izgubila velik del prebivalstva. "Proti jugozapadnemu robu doberdobske planote se je pričel sovražni napad. Na Col di Lana so nase čete zopet zasedle oporišče na grebenu severozapadno vrha in vzdržale proti sovražnemu napadu," tako je na današnji dan leta 1916 pisala Edinost. "Užaljeni obsojamo. Zavezniška vojaška uprava, ki je pokazala z ukrepom o prazniku, 25. aprilu, pristranost v pogledu vprašanja državne pripadnosti Julijske krajine. Ljudske množice odločno protestirajo, saj so 25. aprila v strašnih zaporih Sv. Sobote in po tržaških ulicah padale žrtve pod udarci fašizma," je na današnji dan leta 1946 pisal Primorski dnevnik. V Ankaranu je na današnji dan leta 1981 umrl zgodovinar Miroslav Pahor. Gimnazijo je obiskoval v Bologni, Turinu in Gorici, od koder je po maturi odšel k partizanom. Po vojni je v Ljubljani študiral zgodovino. V Piranu je leta 1954 ustanovil slovenski pomorski muzej. O pomenu pomorstva za Slovence je leta 1972 takole razmišljal: Če na Marka bliska, grmi, slane, pozebe se bati več ni/Če je na sv. Marka dan lepo, bo dosti vina. V milanski Scali je bila na današnji dan leta 1926 krstna predstava Puccinijeve opere Turandot, ki je avtor ni končal, dirigent Arturo Toscanini se je odločil samo za izvirno partituro, ki jo je po Puccinijevi smrti dokončal Franco Alfano. Prisluhnimo znameniti ariji Calafa, Nessun dorma. Tenorista Placida Dominga je na snemanju spremljal orkester berlinske državne opere z dirigentom Nellom Santijem
Garcilio de la Vega, imenovan tudi El Inca, ki je umrl na današnji dan leta 1616, je bil eden največjih letopiscev 16. stoletja. Zaslovel je predvsem kot avtor del o zgodovini južnoameriških Indijancev in o pohodih španskih konkvistadorjev. V Mančah pri Vipavi se je na današnji dan leta 1886 rodil politik Marko Natlačen. Pravo je študiral na Dunaju in delal v Ljubljani kot odvetnik. Leta 1935 je postal ban Dravske banovine. Po nemškem napadu je leta 1941 postal predsednik Narodnega sveta. Osvobodilna fronta ga je obsodila kapitulanstva in sodelovanja z okupatorjem. 13-ga oktobra 1942 ga je ubil atenator VOS-a. Ladjevje nemške Hochseeflott je na današnji dan leta 1916 bombardiralo pristanišči Yarmouth in Lowestoft. V napad so vključili tudi cepeline, ki so bombardirali Norwich, Lincoln, Harwich in Ipswich. Tako so skušali privabiti večji del britanske vojaške mornariške flote in jo uničiti. Ta napad je bil usklajen z velikonočno irsko vstajo, o čemer so se dogovorili predstavniki nemških in irskih nacionalistov. Na današnji dan leta 1946 se je na Gomili pri Grožnjanu rodil slikar, grafični oblikovalec in ravnatelj Obalnih galerij, Toni Biloslav. Po študiju slikarstva v Benetkah je v galerijski svet stopil leta 1972 z ustanovitvijo galerije Meduza v Kopru, dve leti kasneje pa še Obalnih galerij, ki jim je posvetil celotno kariero. Nazadnje je izpeljal prenovo Mestne galerije v Piranu, omeniti velja tudi soorganizacijo Piranskih dnevov arhitekture. O kiparskem simpoziju na Seči je v oddaji Zorana Debenjaka, Portret, leta 2005 povedal: Ako je na Jurjevo lepo vreme, bo dosti vina./Če se o sv. Juriju krokar lahko v žitu skrije, mlatič v jeseni mnogo cepcev razbije./Jurijevska godina (dež) in Petrovsko sonce, to da vina./Kadar je o mladem mesecu sv. Jurij, tedaj ni krme./Kar pred sv. Jurijem odžene, se lahko s kolom odbije./Kolikor dni so žabe pred sv. Jurijem regljale, toliko dni po sv. Juriju bodo molčale./O sv. Juriju visoko žito - leto plodovito. V Bologni se je na današnji dan leta 1706 v glasbeni družini rodil skladatelj in učitelj Giovanni Battista Martini. Že 19-leten je postal kapelnik frančiškanske cerkve, kjer so njegove skladbe sprožile živahne polemike, tako da je kmalu odprl skladateljsko šolo. Napisal je Zgodovino glasbe, Esej o kontrapunktu, Slovar antičnih glasbenih izrazov in Teorijo števil, prirejenih za glasbo. Prisluhnimo Martinijevi Toccati. Trobentača Tiborja Kerekesa spremlja organist Tone Poročnik
Dan knjige so 23. aprila prvi začeli proslavljati Katalonci, v spomin na dan smrti Miguela de Saavedre Cervantesa leta 1616. Tudi v spomin na današnji dan leta 1616 preminulega največjega svetovnega dramatika, Williama Shakespeara, Slovenci od leta 1995 praznujemo dan knjige. Ob 450-i obletnici Shakespearovega krsta je Breda Biščak povabila dva prevajalca: Joško Lukeš je leta 1966 posnel recital Skozi življenje, prisluhnimo odlomku Hamletovega monologa: V Vipavi rojeni kranjski plemič Andrej Baumkirchner je kot spreten vojak služil mnogim dinastom: habsburškemu vladarju Frideriku III., celjskemu grofu Ulriku in ogrskima kraljema Ladislavu in Matiji Korvinu. Leta 1469 se je postavil na čelo nezadovoljnega štajerskega plemstva, ki se je združilo proti kroni. Cesar ga je z zvijačo zvabil v Gradec in ga dal na današnji dan leta 1471 usmrtiti. Podrobneje o njem Drago Kolenc: Pripadniki ilegalne vojske Irski prostovoljci so na današnji dan leta 1916 na velikonočno nedeljo zasedli Dublin in nameravali razglasiti neodvisnost od Velike Britanije. Med dveletnimi pripravami na vstajo so rodoljubi upali na pomoč Združenih držav Amerike, pa tudi Nemčije, a ostali so sami v enotedenskih pouličnih bojih. Premočna britanska vojska je takoj ustrelila uporniškega voditelja Jamesa Connnoliyja in še 14 tovarišev. Na današnji dan leta 1986 je v Ljubljani umrl fotograf in oblikovalec Peter Kocjančič. V Podgori rojeni Peter je po srednji likovni šoli nekaj semestrov obiskoval likovno akademijo v Benetkah in se najprej ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, od leta 1930 pa s fotografijo in jo med prvimi na Slovenskem uporabljal kot poudarjeno sporočilno prvino. April sončen in suh, maj za lepo vreme gluh. V texsaškem Vernonu se je na današnji dan leta 1936 rodil eden od pionirjev ameriškega rocka in skladatelj - Roy Orbison. Prvo skupino je ustanovil že kot 13-letnik. Študij je prekinil leta 1956 in se povsem posvetil glasbi. Zvezda je postal s skladbo Only The Lonley. Ponovni vzpon je sledil v 80-ih letih, a je za posledicami srčnega infarkta umrl leta 1988. Prisluhnimo sedaj Orbisonovi uspešnici Oh, Pretty Woman
Na današnji dan leta 1056 je bila še zadnjič vidna s prostim očesom Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A. Meglica je razširjajoč oblak plinov, ki je nastal ob eksploziji supernove 4. julija 1054, kar so opazovali Kitajci in severnoameriški Indijanci v Arizoni in Novi Mehiki. Supernova je triindvajest dni dovolj močno svetila, da so jo lahko videli s prostim očesom tudi podnevi, podobno kot planet Venero. Pisatelj in umetnostni zgodovinar in diplomat Izidor Cankar se je rodil na današnji dan leta 1886 v slavonskem Šidu. Po doktoratu na Dunaju se je posvetil publicistiki, zatem pa je na ljubljanski univerzi predaval umetnostno zgodovino. Iz obsežnega literarnega opusa omenimo potopisni roman S poti in Obiske znanih slovenskih umetnikov. Bil je starojugoslovanski diplomat v Argentini, Kanadi in Grčiji. Nečak Marko Pozetto se ga je tako spominjal: Na današnji dan leta 1866 je v Gradišču umrl slikar Josip Tominc. Študiral je v Benetkah, Rimu in Neaplju. Upodabljal je predvsem goriško in tržaško meščansko družbo, znane so njegove poslikave cerkev na Krasu in na Vipavskem. Kot odličnega portretista si ga lastijo tudi Italijani. Ob stoti obletnici rojstva so mu v rojstni vasi odkrili spominsko ploščo. Na slovesnosti je govoril umetnostni zgodovinar France Stele: "Iraška fronta: Nič novih poročil. - Kavkaška fronta: Na desnem krilu čoroškega odseka divja bitka. Naše čete zadržujejo s protinapadi sunke, ki jih poizkuša sovražnik za ceno velikih izgub, " tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost strnila uradno vojaško poročilo iz Carigrada. "Mučeniki za našo svobodo," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o veličastni komemoraciji enainšestdesetim obešenim v tržaški ulici Ghega. Obenem je Primorski dnevnik že objavil 5-dnevni program prvomajske proslave, ki naj se vrši v ozračju miru in bratstva. Kolikor bolj zgodaj drenuljca cveté, toliko prej se srpovi oglase. Na današnji dan leta 1876 je Peter Ilič Čajkovski zaključil partituro znamenitega baleta Labodje jezero, ki so ga krstno uprizorili čez deset mesecev v gledališču Boljšoj. Prisluhnimo odlomku španskega plesa iz Labodjega jezera. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana je na snemanju dirigiral Marko Munih
Pravila tradicionalnega čajnega obreda je v šestnajstem stoletju določil veliki mojster Sen no Rikju, ki se je rodil na današnji dan leta 1591. Glavna načela čajnega obreda Čado so: va (harmonija), kei (spoštovanje), sei (čistost) in jaku (spokojnost). Na današnji dan leta 1899 se je v Kobaridu rodil profesor in prevajalec Peter Martinc. Med študjem romanistike na ljubljanski univerzi je navezal tesne stike s Srečkom Kosovelom, v arhivu hranimo pričevanje o tem: Po vojni je sodeloval pri ustanavljanju koprske gimnazije. Leta 1983 so po njem poimenovali trg pred gimnazijo in kasneje še Kulturno društvo frankofilov. V Londonu se je na današnji dan leta 1926 rodila Elizabeth Alexandra Mary Windsor, kraljica Združenega kraljestva, Elizabeta druga, z najdaljšim stažem v Evropi. Oktobra leta 2008 je s soprogom Filipom obiskala Slovenijo, tudi Lipico, ko je povedala: Prisluhnimo še odlomku poročila o zdravici na Brdu pri Kranju: "Sovražni letalci so prošlo noč leteli čez Treviso, Metta di Lirenza in druge manjše kraje in vrgli kakih 30 bomb. Pri Gradežu smo vrgli na tla sovražni hidroplan in ujeli oba letalca, " tako je na današnji dan leta 1916 pisala petekova Edinost. "Naše velike noči," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil voščilo Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora demokratičnemu ljudstvu Slovenskega Primorja in Trsta v prepričanju, da ni daleč dan, ko bomo lahko praznovali tudi vstajenje pravice in bodo izpolnjene naše srčne želje po priključitvi federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. V Zaragozi je na današnji dan leta 1696 umrl organist in skladatelj Andrés de Sola. V rodni Navarri je že kot deček pomagal tamkajšnjemu organistu, stric pa ga je povabil v Zaragozo, kjer je skrbel za znamenite orgle v katedrali Catedral del Salvador en su Epifanía, ki so jo imenovali La Seo, in tam je kot organist delal do smrti. José Luis Gonzalez Uriol je posnel skladbo Primer Tiento del Primer Tono
Na današnji dan leta 571 se je rodil Mohamed, ustanovitelj islama in združitelj Arabcev. V svojem 40-em letu je začel pridigati novo vero v enega boga. Prvo skupnost vernikov je ustanovil v Medini. Po muslimanskem verovanju je Mohamed zadnji prerok. V kraju Liptovský Mikulá, danes na Slovaškem, se je na današnji dan leta 1871 rodil hrvaški izumitelj poljsko-nizozemskega rodu, Slavoljub Eduard Penkala. Tehniko je študiral na Dunaju in v Dresdenu. Med 8o-imi patenti, ki jih prijavil med bivanjem v Zagrebu, je najbolj znano po njem poimenova nalivno pero, ki so ga izdelovali v podjetju Tvornica olovaka Zagreb - Penkala. Nemški pehotni general Konstantin Schmidt von Knobelsdorf je na današnji dan leta 1916 zahteval poročila vodstva 5. nemške armade na verdunskem delu zahodne fronte spričo ustavljenega napada tako zaradi 12-dnevnega deževja kot zaradi velikih izgub, ki jim jih je zadalo francosko topništvo, tudi s plinskimi granatami. Osvojena ozemlja v napadih na začetku meseca so pehotne enote začele izgubljati, ker se niso utegnile pravočasno utrditi. Zato je poveljniku generalštaba Erichu von Falkenhaynu svetoval umik na položaje, ki so jih Nemci imeli 21. februarja. "Češkoslovaška bo odločno vztrajala na priključitvi Trsta k Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik pisal o izjavi češkoslovaškega veleposlanika Korbela v Zagrebu, ko je še poudaril, da jugoslovansko-češkoslovaško prijateljstvo temelji na zgodovinski, politični, gospodarski in kulturni povezanosti. Mali traven ima devet vremen na dan./April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi V Kandiji, ki je danes že del Novega mesta, se je na današnji dan leta 1851 rodil frančiškan, skladatelj, organist in zborovodja, Hugolin Sattner. Kot organist in učitelj glasbe je v Novem mestu delal do leta 1890, zatem pa je bil vodja pevskega zbora v Ljubljani. Podrobnje o njem Branka Kljun v oddaji Veliki glasbeni trenutki.
Manuel de Nóbrega, vodja jezuitske skupnosti v Braziliji je leta 1551 ustanovil v prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos prvo brazilsko nadškofijo in jezuitski kolegij Sao Paolo. Jezuitski patri so živeli skupaj z Indijanci v skupnostih, obenem so jih skušali zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem. Na današnji dan leta 1906 je v Parizu umrl fizik Pierre Curie. Z ženo Marijo Sklodowsko Curie sta leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za odkritje radioaktivnega torija, radija in polonija. V Bazovici se je na današnji dan leta 1906 rodil mizar, tigrovec in partizan Stanko Škrjanec. Po končani obrtni šoli je delal v mladinskih društvih. Po fašistični prepovedi leta 1927 je sodeloval v podtalni ilegalni organizaciji Borba. Podrobneje o tem zgodovinar Gorazd Bajc: Na današnji dan leta 1916 so italijanske enote zasedle vrh Col di Lana v Dolomitih, imenovan tudi Krvavi vrh, zatem ko so večer prej inženirske enote povzročile eksplozije mine, napolnjene kar s petimi tonami dinamitne želatine, ki je dobesedno odnesla vrh skupaj s 150 avstroogrskimi vojaki, krater eksplozije pa je še danes viden. Luis Trenker je o tem posnel film Gora v plamenih. "Nennijeva »pravična meja«: Na kongresu italijanske socialistične stranke je prisostvoval tudi zloglasni jugoslovanski vojni zločinec Topalovič." Tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje beograjske Borbe o omenjenem kongresu v Firencah, kje je Pietro Nenni uvodoma izjavil, da je v Julijski krajini samo ena pravična meja, namreč ta, ki so jo leta 1919 imenovali Wilsonova črta in da je direktni stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravice do Trsta in mest v zahodni Istri. Aprilski dež mrtvo seje. Na današnji dan leta 1990 smo pred prvim krogom prvih predsedniških volitev v naši oddaji Od 1 do 3 gostili kandidata in predsednika Demosa, Jožeta Pučnika, ki je takole odgovoril na vprašanje, ali je možna narodna umiritev, oziroma sprava v Sloveniji: Pod svobodnim soncem bomo skoraj 5 minut s skupino Agropop
Na današnji dan leta 1506 so v Rimu položili temeljni kamen za gradnjo nove Petrove cerkve po Bramantejevih načrtih. Delo je nadaljeval Michelangelo, z obokanjem kupole jo je delno dokončal Giacomo della Porta. V Sežani se je na današnji dan leta 1871 rodil izumitelj in letalski pionir Ivan Renčelj. S tržaškim uradnikom Alfonzom Kjudrom sta izdelala letalo s premakljivimi krili. Novosti so bile Renčljeve, ki je uveljavil več patentov. O tem podrobneje Sandi Sitar: Kalifornijsko mesto in prestolnico zlatokopov San Francisco je na današnji dan leta 1906 razdejal potresni sunek, ko je zgorelo je več kot 28 tisoč hiš, v plamenih pa je umrlo 452 ljudi. "Kakor je znano, se uvede 1. majnika na Nemškem takoimenovani »poletni čas«, to se pravi časovno štetje, ki se za celo uro razlikuje od takozvanega »srednjeevropskega časa«, in sicer tako, da bodo v Nemčiji kazale ure poldne, ko bo drugje, šele 11. ura dopoldne. »Poletni čas« bo v Nemčiji veljal do 1. dne meseca oktobra," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Spominjamo se tudi znamenite Nanoške bitke. Prisluhnimo arhiviranemu pričevanju narodnega heroja Antona Ferjnačiča Zvonka: "S hitro pravično rešitvijo tržaškega vprašanja bo zagotovljen gospodarski procvit. Vsako odstopanje, vsako popuščanje mora koristiti samo onim, ki hočejo od zunaj vplivati na razmere, da ustvarijo tu žarišče stalne vojne nevarnosti. "Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel govor Borisa Kraigherja na konferenci Komunistične partije za Julijsko krajino v Trstu. Združene države Amerike pa so ta dan priznale jugoslovansko vlado. Če je april deževen, kmet ne bo reven. V Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1926 rodil glasbenik Edi Bukovec. Kot mlad fant se je pridružil partizanom in po osvoboditvi v Ljubljani končal ekonomsko šolo in delal v vladni administraciji. Leta 1951 je na tedanjem Radiu Ljubljana začel voditi oddajo za Beneške Slovence, v katerih je skupaj z Antonom Birtičem poskrbel tudi za glasbo. Tako se je začela 55-letna zgodba znamenitega narodnozabavnega ansambla Beneški fantje. O njihovi uspešnici Rudeči cvet je Edi Bukovec ob 80-em jubileju povedal
Neveljaven email naslov