Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji svetovalni oddaji smo govorili o osebni asistenci. Kaj pomeni osebna asistenca? Kdo je do nje upravičen in ali lahko ohlapnost zakona privede do manipulacij? Tako društva in druge organizacije kot stroka menijo, da Zakon o osebni asistenci vsekakor potrebuje spremembe. Za mnoge je namreč to edina pot do pomoči, odpira se tudi vprašanje ustreznosti nekaterih zaposlovalcev, med katerimi so, na primer, mizarji ali prevozniki. Model vprašalnika, ki smo ga povzeli po nemškem primeru, naj ne bi zajel dejanskega stanja oziroma potreb pri dodeljevanju ur osebne asistence. Praksa zaposlovanja družinskih članov za osebne asistente naj ne bi pripomogla k večji samostojnosti in neodvidnosti uporabnikov, kar bi moral biti cilj zakona. A kaj, ko je položaj družinskega pomočnika tako zelo podcenjen. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
557 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
V današnji svetovalni oddaji smo govorili o osebni asistenci. Kaj pomeni osebna asistenca? Kdo je do nje upravičen in ali lahko ohlapnost zakona privede do manipulacij? Tako društva in druge organizacije kot stroka menijo, da Zakon o osebni asistenci vsekakor potrebuje spremembe. Za mnoge je namreč to edina pot do pomoči, odpira se tudi vprašanje ustreznosti nekaterih zaposlovalcev, med katerimi so, na primer, mizarji ali prevozniki. Model vprašalnika, ki smo ga povzeli po nemškem primeru, naj ne bi zajel dejanskega stanja oziroma potreb pri dodeljevanju ur osebne asistence. Praksa zaposlovanja družinskih članov za osebne asistente naj ne bi pripomogla k večji samostojnosti in neodvidnosti uporabnikov, kar bi moral biti cilj zakona. A kaj, ko je položaj družinskega pomočnika tako zelo podcenjen. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
"Iz dvojine v množino" bi lahko opisali čas, ko si ustvarjamo družino. Medsebojni odnosi se stalno spreminjajo, zaznamujejo jih življenjske prelomnice. Ali je moja sreča odvisna samo od mene? Kako pričakovanja vplivajo na naše življenje? Ali nam nam bo mar za to, kako nas drugi vidijo? Kje je meja, ko še lahko sprejemamo medsebojne razlike? To je le nekaj vprašanj, na katera smo iskali odgovore v tokratni svetovalni oddaji. Naša sogovornica je Barbara Krnc, psihoterapevtka realitetne terapije.
Smučarska sezona se je že začela, šolarji pa na zimske počitnice še čakajo. Koliko jih bo odšlo smučati, lahko le ugibamo, saj smučanje spada med dražje športe. Ampak pozitivni učinki, ki jih ima ta šport na telo, tako odraslih kot otrok, so številni. Priprave na smuko so več kot dobrodošle, prav pa je, da se poleg veščin z opremo, naučimo tudi smučarskega bontona. O tem in še čem bomo govorili z Matevžem Malejem, učiteljem deskanja na snegu, članom Združenja učiteljev in trenerjev Slovenije ter koprskega Smučarskega kluba Capris.
Vrednotnice so od letos obvezne za vse, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Kako jih kupimo, kaj prinašajo izvajalcem, kdo lahko opravlja osebno dopolnilno delo, kakšen je nabor del in kakšen bo nadzor na tem področju, smo med drugim vprašali našo sogovornico Vilmo Klančar Saksida z izolske upravne enote.
Božič je za nami, silvestrovo pred vrati. Čeprav ju od nekdaj povezujemo s polno mizo dobrot, naj vendarle spomnimo, da sta to praznika radosti in druženja, povezanosti v družini ali med prijatelji. Tudi med pripravljanjem prazničnih jedi. Na krožnikih se v tem času znajde marsikatero živilo, ki zdravju ni najbolj naklonjeno. S predavateljico dietetike na Fakulteti za zdravje Univerze na Primorskem, Mojco Bizjak, smo se pogovarjali o tem, kako praznične jedi narediti bolj prijazne tako za naše telo kot za našo dušo.
Mnogi opozarjajo, da je nasilja v šolah več, kot se zdi. Da se o tem ne govori odkrito je vzrok lahko ohranjanje dobrega imena šole ali pa boleča izkušnja, ki se rešuje na drugih ravneh. Nekateri strokovnjaki opozarjajo na to, da fizično vse bolj prehaja v še bolj prikrito, a nič manj uničujoče verbalno nasilje. To se zaradi uporabe novih tehnologij, vse pogosteje iz šolskih prostorov seli na splet. Tu pa razsežnosti te problematike postanejo brezmejne, posledice pa nepredstavljive. Današnji gost je Cvetko Kokalj kriminalistični inšpektor Policijske uprave Koper.
Prva tretjina šolskega leta se počasi izteka in šolarji se že dejavno soočajo z izzivi, ki jih prinašajo šolske obveznosti. Lahko se nakopiči učna snov, lahko pade motivacija ali se okrepi občutek neuspeha. Kako si lahko pomagajo in kako jim lahko pomagajo starši, učitelji ali mentorji, bomo vprašali zasebno učiteljico Mojco Stojkovič, ki ima s poučevanjem več kot 20 let izkušenj, in Natašo Škrinjar, ki v zadnjih letih skupaj s sodelavkami v Centru za lažje učenje in življenje razvijata metode ustvarjalnega učenja.
Kurilna sezona je v polnem zamahu. Gospodinjstev, ki izbirajo lesna goriva, je vse več. Pravilno kurjenje v kurilnih napravah s trdnim gorivom in pravilna priprava drv zelo povečata izkoristek kurjenja, bistveno pa se zmanjšajo stroški ogrevanja. Več o tem bo povedala inženirka Zorislava Makoter iz Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.
Oljkarji se soočajo s posledicami zaporedja nesrečnih dogodkov. Najprej sušnega poletja predlanskim, zatem lanske zelo tople zime, zaradi katere so se oljčne muhe letos pojavile že junija, česar do zdaj ne pomnijo. Prav tako ne tako zgodnjega obiranja pridelka. Tega je manj in oljevitost je nizka. Kaj to pomeni za oljkarje in kaj za potrošnike oljčnega olja in drugih izdelkov nam bo v tokratni svetovalni oddaji povedal dr. Vasilij Valenčič, odgovorni analitik Laboratorija za preizkušanja olja, ki deluje v okviru Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.
Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane so mnogi opozorili tudi na vprašanje zavržene hrane. Svet se na eni strani sooča z vprašanjem, kako nahraniti človeštvo, na drugi pa ugotavlja, da je vsi skupaj zmečemo stran več kot milijardo ton. Pred dnevom varčevanja smo se vprašali tudi, zakaj nakupujemo brezglavo in kaj lahko storimo, da bo zavržene hrane manj.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo imeti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah oziroma med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta predpisano zimsko opremo. Zamenjava pnevmatik in hladilne tekočine nista dovolj. Zima prinaša tudi druge skrbi. Kako se jim izogniti nam bosta povedala vodja poslovne enote AMZS Koper Marino Matejčič in inštruktor vožnje Janez Marolt iz AMZS centra varne vožnje Vransko.
V svetu živi nekaj sto milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima sladkorno bolezen približno 8 % prebivalcev. Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. Prisluhnite osebnim zgodbam in izkušnjam z diabetesom ter strokovnjakinji Vanji Kosmini Novak, pomočnici direktorja za zdravstveno nego ZD Koper in dolgoletni edukatorici sladkornih bolnikov.
Današnjo svetovalno oddajo smo posneli v Portorožu, kjer se je začelo srečanje kardiologov, na katerem bodo govorili o Sodobni kardiologiji. Zagotovo bo ena od tem tudi vročina in vpliv na zdravje. Tjaša Škamperle se pogovarja s športno kardiologinjo dr. Katjo Ažman Juvan.
Pred bližajočim se svetovnim dnevom brez tobaka smo v svetovalni oddaji obravnavali elektronske cigarete, ki jih proizvajalci promovirajo kot prijazne do pljuč. O tem, ali so elektronske cigarete res zdrav nadomestek za navadne cigarete, se je Breda Biščak pogovarjala z zdravnico Heleno Koprivnikar, specialistko javnega zdravja na Inštitutu za varovanje zdravja.
V svetovalni oddaji so obravnavana osnovna vprašanja s področja dednega prava, in sicer kdo so dediči in nujni dediči oziroma oporočni in zakoniti dediči ter kakšne so njihove pravice; kdaj lahko odstopimo dedni delež drugemu dediču. Z odvetnico Dolores Maučec se je pogovarjala Breda Biščak.
Kod potrebuje lektorje in kakšna bi bila lahko ureditev "lektorskega trga"? O tem s članicami Slovenskega lektorskega društva Božo Čož, Kristino Mlakar Pučnik in Natašo Purkat.
Svetovalna oddaja obravnava luskavico oziroma psoriazo, kronično vnetno bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenje obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, nam bo pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije. Oddajo je pripravila Breda Biščak.
Pred prvim Istrskim maratonom bomo tokratno svetovalno oddajo posvetili poškodbam pri teku. Z nami v studiu travmatolog Gregor Ravnikar. Z Bredo Biščak sta predstavila najpostejše poškodbe pri teku; povedala, kako se jim izogniti; kaj storiti, da jih ublažimo ter omenila kopico drugih uporabnih nasvetov.
Poklici s področja gozdarstva in lesarstva bodo v naslednjih letih tudi zaradi žledoloma zelo iskani. Pri večletnem odpravljanju posledic naravne nesreče pa bo pomembno tudi strokovno znanje ravnanja z osnovnimi orodji za delo v gozdu. Zato smo se tokrat pozanimali, kako za te poklice in veščine izobražujejo na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Gosta oddaje sta ravnateljica Cvetka Kernel in učitelj gozdarskih modulov Sebastjan Bajc.
Tema tokratne svetovalne oddaje je podeljevanje služnosti. Marsikateri projekt je obstal, ker investitorji niso prejeli 100 odstotkov služnosti na parcelah, kjer je bil predviden potek: cest, vodovodov, komunalne infrastrukture. Kaj morajo vedeti lastniki zemljišč in kakšne so izkušnje tistih, ki služnosti pridobivajo. O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s Tiborjem Repom in Natašo Vasić Đukić iz podjetje Krasinvest, kjer so uspeli pridobiti služnosti za vodovod med Velikim brdom in Jelšanami.
Rastline s spremenjenim genskim zapisom naj bi bile donosnejše, odpornejše na zajedavce in celo na pesticide. A v zadnjih letih se je izkazalo, da temu ni tako. V Evropi je dovoljena samo ena vrsta gensko spremenjene koruze, GSOje pa v veliki meri uživamo posredno, saj je večina uvožene krme za živali - od soje do koruze - gensko spremenjene. Kako prepoznati gensko spremenjene organizme pa direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarijao Slabe.
Neveljaven email naslov