Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
533 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
Prostata je moška spolna žleza, ki lahko z leti korenito vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Po 45. letu ima težave s povečano prostato med 50 in 60 odstotkov moških, pri 80. letu pa že skoraj vsi. Zato se je pomembno zavedati pomena preventivnih pregledov in zdravega načina življenja, s katerim lahko številne težave tudi preprečimo. Naš sogovornik v svetovalni oddaji je zdravnik, urolog iz Splošne bolnišnice Izola Luis Guillermo Martinez Bustamante.
Mednarodna agencija za raziskavo raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je na podlagi pregleda številnih epidemioloških študij, ki so že nakazovale možnost povezanosti nekaterih oblik raka z uživanjem rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, je oktobra 2015 objavila znanstveno monografijo, v kateri rdeče meso razvršča v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka. To je v javnosti, tudi strokovni, sprožilo buren odziv. Podatki so bili v javnosti tudi večkrat zlorabljeni oziroma napačno interpretirani. Konec oktobra je slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Več o tem nam bo povedala Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta zajavno zdravje.
Ustrezna vadba pomaga dolgo ohraniti gibljivost in moč, predvsem pa samostojnost. Ne glede na to, kdaj začnemo vaditi, bomo vedno imeli od tega koristi, zmogli bomo več in živeli bomo kakovostnejše, pravi prof. dr. Vojko Strojnik, vodja kineziološkega laboratorija na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Slovensko društvo Hospic je del gibanja, ki pomaga ljudem pri izgubi dragih, bližnjih oseb. Odstira tabuje, povezane z zadnjimi trenutki bivanja, njegovi prostovoljci so spremljevalci na poti življenja in smrti, ki je sestavni del človekovega bivanja. V dneh, ko se dlje kot običajno pomudimo v mislim s tistimi, ki so odšli, se na Radiu Koper pogovarjamo s članicama društva Hospic, ki tudi na območju Severne primorske snuje svoj odbor. V novogoriškem studiu je Zdenka Tomulič gostila predsednico društva Renato Jakob Roban in koordinatorico v območnem odboru za Severno Primorsko Tamaro Paravan.
Tudi Slovenija je domovina mediteranske prehrane. Slovenci tako kot ostali Evropejci vedno bolj postajamo pozorni na to kaj je na našem krožniku in katera vrsta prehrane nam omogoča ohranjati zdravje ter preprečevati degenerativne bolezni na stara leta. Na to temo je v Portorožu ob Svetovnem dnevu hrane potekala strokovna konferenca, kjer je 30 priznanih predavateljev iz mediteranskih dežel predstavilo zadnja spoznanja o pozitivnih učinkih mediteranske prehrane na zdravje ljudi. Oddajo, ki jo boste slišali, so pripravile Amadeja Bešter, Maja Muhič in Mateja Brežan.
16. oktober je mednarodni dan nudenja temeljnih postopkov oživljanja ob srčnem zastoju. Evropsko združenje za reanimacijo je ta dan prvič organiziralo pred dvema letoma. Glavni namen je povečati zavedanje o srčnem zastoju ter izobraziti čim večje število ljudi, kako ob tem ravnati. Večina srčnih zastojev zunaj bolnišnice se zgodi v domačem okolju in največkrat so svojci tisti, ki z izvajanjem preprostega zaporedja ukrepov dejansko lahko rešijo življenje bližnjemu. Dejavnostim in ozaveščanju sledimo tudi v Sloveniji in številne organizacije v teh dneh pripravljajo različne dogodke. Mateja Brežan je bila na brezplačnem tečaju, ki ga je v sodelovanju z lokalno skupnostjo organiziralo Območno združenje Rdečega križa Piran.
Gluten je rastlinska beljakovina, ki naredi veliko dobrega. Vsem, ki pa so nanjo preobčutljivi ali celo živijo s celiakijo, pa lahko povzroči tudi veliko težav. Za pripravo uravnoteženega obroka je potrebno veliko iznajdljivosti, poznavanja živil, na žalost pa tudi denarja, saj so izdelki brez glutena dragi in tisti, ki so jih primorani kupovati, so skoraj brez pomoči. Tu s podporo nastopi tudi Slovensko društvo za celiakijo, ki ima svojo podružnico tudi na Primorskem.
Zakonodaji o tobačnih izdelkih se obetajo spremembe. Na koprski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zato pripravili srečanje, na katerem so razpravljali o pripravah na spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Pojasnili so zakaj potrebujemo strožje in naprednejše ukrepe na področju zmanjševanja rabe tobaka, predstavili predlog novega zakona oziroma nove direktive ter opozorili na posledice kajenja. Več Mateja Brežan s sogovorniki.
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan, prav tako še ni učikovitega zdravila, s katerim bi jo zdravili. Posledice lahko le omilimo. Več o demenci, pa tudi o tem, kako jo prepoznamo, ukrepamo in kako lahko pomagamo, nam bo povedala zdravnica mag. Tatjana Cvetko, predsednica društva Primorske spominčice. Mateja Brežan pa je v mikrofon ujela tudi številne zgodbe svojcev, ki se mnogokrat znajdejo v veliki stiski.
Število žrtev nasilja se tudi pri nas povečuje. Skrito in premalo raziskano je nasilje nad starejšimi osebami, o katerem bomo govorili v današnji svetovalni oddaji. Ob tem si večina ljudi zatiska oči, predvsem pa ne vedo, kako ravnati v primeru zlorab. Prav zato je pomembno ozaveščanje o nasilju. V koprskem Društvu upokojencev iz Šalare so o oblikah nasilja nad starejšimi in kako ga prepoznati, pripravili predavanje s strokovnimi sodelavci Belega obroča Slovenije, društvom za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Svojim uporabnikom nudijo brezplačno pravno, psihosocialno in finančno pomoč, povezujejo pa se tudi z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Predavanje je obiskala novinarka Tjaša Lotrič.
Z novim letom bodo obvezne davčne blagajne. Gostinci, trgovci in drugi obrtniki se bojijo dodatnih stroškov. Nadgradnja opreme naj bi stala do 300 evrov. Zaradi lažjega prehoda bo te blagajne mogoče uporabljati že od 1. decembra letos, uradno pa bodo obvezne od 2. januarja 2016. Na naša in vaša vprašanja sta odgovarajali predstavnici Finančnie upravie Republike Slovenije.
Novo šolsko leto je tu. To je novo delovno obdobje za naše otroke, za naše mladostnike, vendar tudi novo leto skrbi in obveznosti za starše. Nekaterim je september odprl povsem neznana polja, za druge so šolske obveznosti rutina, ki traja že leta. Kako se soočiti s fenomenom, ki mu rečemo ŠOLA, kako začeti, da bo morebitnih bolečih trkov čim manj in da bodo tudi na šolske dni, ki prihajajo, ostali le lepi spomini? V novogoriškem studiu Radia Koper je Zdenka Tomulič k pogovoru povabila psihoterapevta Miho Kramlija.
Letos se v osnovno šolo vpisuje več prvošolcev kot v preteklih letih. V šolske klopi bo prvič sedlo skoraj 22 tisoč malčkov. Opremljeni bodo z rutkami in svetlečimi predmeti, toda to za njihovo varnost v prometu ne bo dovolj. Prav najmlajši so namreč med najranljivejšimi v prometu. Da bi varno hodili v šolo in se tudi naučili pravilnega ravnanja v prometu, so tudi letos skupaj stopili tako policija kot šole, občine in prostovoljci. V studio smo povabili inšpektorja s PU Koper Leona Godejšo, med sogovorniki sta ravnatelj OŠ iz Hrpelj Sebastijan Mavrič in predsednica Andragoškega društva Morje iz Izole Tatjana Kodarin, slišali pa boste tudi kako se na novo šolsko leto pripravljajo na Goriškem.
Kako deluje Prometni klub Radia Slovenija? Gostja oddaje je vodja Cveta Potočnik. Z njo se pogovarja Janja Lešnik
V vseh večjih slovenskih mestih delujejo zastopniki pacientovih pravic, tudi v Novi Gorici in Kopru. Pacienti se lahko obrnejo na njih, če potrebujejo osnovne informacije s področja zdravstva. Zastopniki nudijo tudi strokovno pomoč in dajejo konkretne usmeritve pri pravicah s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti. Z zastopnikom pacientovih pravic na Goriškem, Klemnom Šuligojem,se bo v današnji svetovalni oddaji pogovarjala Nataša Uršič.
Poroke v tujini so tudi pri nas vse bolj priljubljene. Razlogov je veliko in so seveda zelo osebni. Ne nazadnje si večina parov preprosto želi, da je poročni dan samo njun. Priprave na tako poroko pa se začnejo že v domovini z zbiranjem ustrezne dokumentacije, predvsem pa se je treba o pogojih, izdaji dokumentov in možnosti izpeljave samega dogodka dobro pozanimati tudi v državi, kjer želimo skleniti zakonsko zvezo. Naša današnja sogovornica je generalna direktorica Urada za družino mag. Ružica Boškić.
Vročina in sušno obdobje vplivata tudi na razdražljivost čebel. V poletnem času so čebelji piki pogostejši. Večina ljudi zaradi pikov nima težav, so pa ti vedno povezani z bolečino, srbečico in oteklino. V nekaterih primerih je čebelji strup lahko za človeka nevaren. V primeru alergij je potrebno čim hitreje poiskati zdravniško pomoč, saj je lahko usoden že en sam čebelji pik. V svetovalni oddaji se Tjaša Lotrič pogovarja s čebelarjem Darkom Kozlovičem.
Poletje je čas za številne aktivnosti na prostem. Slovenci smo znani kot narod planincev in če drugače ne, si vsaj med poletnimi počitnicami omislimo krajši ali daljši izlet v gore. Uživanje v naravi in naših dosežkih pa je dvojno, če se v planine odpravimo premišljeno, s pametjo in znanjem. In to v gorah pomeni varnost. Naš današnji nasvet je namenjen pravilnemu ravnanju na planinskih poteh. Svetuje Davorin Žagar, inštruktor reševalec s tolminske postaje Gorske reševalne službe.
V Kopru deluje skupina za samopomoč žrtvam mobinga. Kje jih lahko piščejo zaposleni, ki so trpinčeni na delovnem emstu, in kako jim pomagajo? O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s sodelavkama skupine Dašo Šarkanj in Ingrid Kristančič Šomen.
Telefonska krizna linija Klic v duševni stiski v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana deluje že 35 let. Je ena najpomembnejših preventivnih služb za pomoč ljudem v stiski. V času obstoja so svetovalci odgovorili na več kot 100.000 klicev, večinoma pa pomoč iščejo posamezniki s težavami v medosebnih odnosih. Med njimi je vse več starejših. Naša današnja sogovornica je svetovalka na krizni liniji, socialna delavka Jana Dragar.
Neveljaven email naslov