Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rubrika Pesem tedna, 25.01.2023
Rubrika Pesem tedna, 25.01.2023
Gorica in Nova Gorica sta prerezani na pol. Že okrog dva meseca ju ločuje visoka kovinska ograja. Postavili so jo zaradi epidemije, a prebivalci to spremembo močno občutijo. Fizična meja med državama je prekinila družinske in prijateljske vezi, nekateri so se celo začasno preselili na drugo stran. Ljudje se srečujejo ob meji in klepetajo - prisluhnite njihovim zgodbam.
»O koncertih, ki jih ni in jih še kar ne bo, v nadaljevanju programa RA KP. Sicer nam čakre za silo izpolnjujejo spletni glasbeni festivali in dogodki vseh sort. Vsega seveda ne moremo popolnoma nadomestiti, čeprav komaj čakamo, da se bo življenje vrnilo na staro pot. Nekatere zadeve se umirjajo, druge pa so precej bolj kompleksne. Ugibanja o tem, kdaj se bodo vrnili koncerti so zelo črnogleda, saj si je stroka enotna, da so koncerti zadnja stvar, ki se bo vrnila. Zaradi velike koncentracije ljudi, velikokrat v zaprtih prostorih, gre seveda za zelo tvegane okoliščine, dokler nevarnost popolnoma ne mine. Zato je morda koža Danijela Koradina, prvega moža tima KODA EVENTS, ki se diči z desetletno tradicijo organizacije koncertov in prireditev, tista, v kateri si nihče ne bi želel biti. Z njim se je pogovarjal urednik glasbenih oddaj Armando Šturman.«
Daljše sušno obdobje predstavlja veliko požarno ogroženost naravnega okolja, o čemer priča tudi več požarov na Primorskem. Nekaj kapljic dežja v minulih dneh je bilo sicer dobrodošlih, vseeno pa štabi civilne zaščite nadaljujejo s preventivnimi ukrepi. Mednje spada tudi nadzor najbolj ogroženih območij iz zraka. Na protipožarni polet se je podal tudi Sandi Škvarč.
Osnovnošolski učitelji po vsej državi se povezujejo v pozivu proti ocenjevanju otrok v času pouka na daljavo, ki ga v priporočilih predvideva vlada. Osnova peticije je v anketi med učitelji zbrano mnenje, ki ni bilo slišano, pravijo pobudniki. Ocenjevanje v teh razmerah ne more biti ne pravično in ne objektivno, gre za odgovornost, ki je učitelji ne moremo sprejeti, pravijo. Mateja Brežan se je pogovarjala z učiteljico matematike na eni od slovenskih šol, Matejo Peršolja.
V času izrednih razmer se je šolski sistem znašel v popolnoma novi situaciji. Šole in profesorji so se na različne načine lotili učenja na daljavo, preverili smo, kako to počnejo na GEPŠ Piran. Profesor matematike Anže Zupanec na TiTubi objavlja posnetke matematičnih razlag in posnetke reševanja starih maturitetnih nalog. Preverili smo, kako deluje tovrstni sistem učenja na daljavo.
V karanteni pogosteje pospravljamo svoja podstrešja. Tako dobimo mnogo zakladov. Stare šolske zvezke, spominke s potovanj, pozabljene igrače. Stvari, ki nosijo zgodbe. David Kožuh, kustos pedagog v Goriškem muzeju, pove nekaj takih zgodb. Muzej trenutno zbira vsakdanje predmete za prihodnjo razstavo in ljudi vabi, da jim jih posredujejo.
Med športe, za katere je vlada zapisala v odloku, da se smejo izvajati, sodijo balinanje, tenis, ribolov, joga, rolanje, badminton in golf. Vsakega od naštetih športov vsaj malo poznamo, velika neznanka za marsikoga je zagotovo golf. Naše znanje o tem športu verjetno ne seže dlje od minigolfa, ki smo ga igrali, ko smo se s starši odpravili na dopust. Elementarno pravilo pri golfu je, da igralec poskuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknjo. Je ena od redkih iger z žogo, ki nima standardiziranega igrišča. Vsako igrišče za golf ima svojo obliko, največkrat pa je v njem 9 ali 18 lukenj. Še več o golfu bo povedala Tijana Jovičevič Kovačič z Vogrskega. Kljub mladosti je Tijana do sedaj nanizala obilo odličnih uvrstitev. Mlado športnico je poklical Boštjan Simčič.
Pomlad je in ljubezen cveti, čeprav v karanteni. A zaradi trenutnih razmer so mnoge ljubezenske zveze postale zveze na daljavo. Pari vzdržujejo stike s sodobno tehnologijo. Govorili smo s tistimi, ki komaj čakajo, da zoper objamejo svojo boljšo polovico.
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok imajo od danes že drugi naraščaj v čredi kamarških konj. Prvega žrebička, Aca, je pred šestimi dnevi skotila kobila Rižana, danes dopoldan pa jih je nekoliko presenetila še kobila Cabi, saj so drugega žrebička pričakovali šele v prihodnjih dneh. To sta prva žrebička v čredi kamarških konj v Škocjanskem zatoku, tudi za obe kobili je to prvi naraščaj. Zato je veselje oskrbnikov še toliko večje, je Lei Širok med drugim povedala oskrbnica črede Daša Stavber.
V rubriki Ostani doma z nami smo poklicali režiserja Gregorja Božiča. Nismo ga našli v Parizu niti v New Yorku, ampak v domačem sadovnjaku starih sadnih sort. Z njim smo govorili o drevju, predvsem pa o tem, kako epidemija vpliva na filmsko industrijo.
Epidemija je spremenila naše navade in okolje, v katerem živimo. Parkirišča v mestih so prazna, zrak je bolj čist, ulice v mestih bolj ali manj samevajo. Tako je tudi v Kopru na Čevljarski ulici. Sprehod je v mikrofon zabeležila Tjaša Škamperle.
Letošnje praznovanje največjega krščanskega praznika velike noči je za katoličane zelo drugačno. Svete maše že nekaj časa potekajo brez navzočnosti vernikov in tudi danes, na največji krščanski praznik ne bo nič drugače. Koprski škof monsignor Jurij Bizjak je zato pripravil posebno poslanico.
Slepi in slabovidni na Goriškem imajo tudi v teh kriznih časih največ težav z dostopanjem do informacij in obvestil o epidemioloških ukrepih, opozarjajo v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Bil je na Grenlandiji, v Indiji, Butanu in v Afriki, njegove fotografije objavlja National Geographic, njegov posnetek se je že znašel na naslovnici The New York Timesa, ampak zdaj nikjer ne potuje, zdaj je doma. To je fotograf Ciril Jazbec. Te dni, tako kot marsikdo, pregleduje fotografije, ki jih hrani na telefonu in računalniku.
Matjaž Jazbar dela v Mladinskem centru Hiša mladih Ajdovščina, a zdaj je doma. Znani tviteraš je z nami govoril o tem, kako doma zamoti otroke in kaj se v času koronavirusa dogaja na internetu.
Chefinja Ana Roš iz Starega sela pri Kobaridu je pred dnevi izdala svojo prvo knjigo Sonce in dež. V njej je objavljena njena osebna zgodba, ki se prepleta z recepti in fotografijami. Nastajala je tri leta, pri tem je Roševi pomagala tudi novinarka Kaja Sajovic, za fotografije je poskrbela Suzan Gabrijan. Knjiga je pri angleško-ameriški založbi izšla v angleškem jeziku, v slovenščini bo pri založbi Beletrina izšla jeseni. In po le tednu dni jo je The Times že označil za knjigo tedna. Z Ano Roš se je pogovarjala Meta Škvarč.
Kitajska je od vseh držav na svetu doživela najhitrejši razvoj. Tu gradijo največje mesto na svetu, kjer bo živelo 100 milijonov ljudi, hkrati pa je to še vedno država, kjer vlada lakota, prebivalstvo pa kontrolirajo preko kamer in umetne inteligence. O Kitajski je sinoči v Lavričevi knjižnici Ajdovščina predaval dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga Uroš Lipušček. Govoril je o njenih izzivih, med katerimi so staranje prebivalstva, revščina in korona virus. Kitajska je bila znana kot država, ki je kopirala od drugih. Ali to še vedno drži, je Ivana Zajc najprej vprašala Lipovščka.
V oddaji ljubiteljski astronom Mark Savnik razlaga, kako je nad Nanosom videl NLP oziroma vesoljsko plovilo. Odgovarja mu Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
Italija je evropsko žarišče okuženih s koronavirusom. Med deželami, v katerih veljajo izredni ukrepi je tudi Emiglia Romagna. V Bologni živi tudi Primorka Veronika Hrvatič. Poklicala jo je Vesna Potočar Godnič.
Ste že slišali za izraz "starš helikopter" ali "helikopterski starši"? To ni strokovni izraz, je pogovorni. Označuje starše, ki otroke nenehno nadzorujejo, se vmešavajo v njihovo socialno življenje in bi pogosto kar vse postorili namesto njih ali pa jim kakšno slabo izkušnjo prihranili. Za razumevanje tega moramo biti bolj odprti, kot se na prvi pogled zdi. O tem sem se je Mateja Brežan pogovarjala s predstojnico inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalega središča Koper, dr. Matejo Sedmak.
Neveljaven email naslov