Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomi Meglič pevec skupine Siddharta je skoke zamenjal za glasbo ampak v Planici je doma. Ima tudi naslednika, sin namreč že skače v Planici. Tudi sam je pripravljen na nov skok, kam bo skočil je zaupal Urši Mravlje.
Tomi Meglič pevec skupine Siddharta je skoke zamenjal za glasbo ampak v Planici je doma. Ima tudi naslednika, sin namreč že skače v Planici. Tudi sam je pripravljen na nov skok, kam bo skočil je zaupal Urši Mravlje.
Člani Moto kluba Kondor so danes že 30-ič skupinsko darovali kri. Ta okrogel in vesel dogodek bomo obeležili tudi mi, ki bomo z njimi v Centru za transfuzijsko dejavnost v Izoli. Kondorji so že vrsto let zelo angažirani v družbi, humanitarno se udejstvujejo, kjer se le lahko. Prav vedno pa se odzovejo vabilu k darovanju krvi, ki letos v teh poletnih mesecih še posebej primanjkuje. Zdravstvene ustanove namreč letos pospešeno izvajajo operativne posege, ki jih je epidemija skoraj ustavila. V Izoli jih je spremljala Mateja Brežan.
V Portorožu je pred kratkim gostoval sloviti italijanski violinist Uto Ughi, ki je skupaj s komornim orkestrom I Filharmonici di Roma nastopil z deli Giuseppeja Tartinija. Koncert je Občina Piran vključila v letošnjo počastitev 250-letnice smrti slavnega rojaka. Na vaji v portoroškem Avditoriju je bila Neva Zajc in posnela pogovor z maestrom Ughijem.
V Brdih letos ponujajo številne pakete doživetij, s katerimi želijo privabiti večdnevne obiskovalce in jim ponuditi čim več edinstvenih doživetij. Za umirjen oddih med drugim skrbi Urška Merljak s čuječnostjo ob vinu. Čuječnost kot način zavedanja svojega doživljanja ter vino, trto in briško zemljo je združila v program Wine Bliss.
Občina Kanal ob Soči se je prav drzno lotila kolesarjev, ki gredo skozi vas Prilesje. Namesto ležečega policaja, so postavili grafit Neptuna s trizobom v roki. Inovativna in učinkovita rešitev na eleganten način, brez arhitekturnih posegov skrbi, da kolesarji zmanjšajo svojo hitrost, ko se peljejo skozi vas. Idejo je dal domačin iz Plav, gre pa za talni grafit sredi ceste, ki ustvarja učinek tridimenzionalnosti.
Ko je Yonatan Esterkin februarja prišel v SNG Nova Gorica, si ni mislil, da bo ostal tako dolgo. Ko je izbruhnila epidemija koronavirusa, se je odločil, da ostane v mestu vrtnic. Tu je bilo mirneje kot v Izraelu, kjer med karanteno nisi smel niti zapustiti stanovanja. V tem času je opazil mnoge razlike med gledališčem v Sloveniji in v njegovi domovini. Tam država gledaliških hiš skoraj ne podpira več, zato so primorane sredstva za delovanje iskati na trgu. To pa močno vpliva na predstave. "V Izraelu lahko klasiko na oder postavimo le redko. Če pa nam to že pustijo, mora biti uprizoritev zelo preprosta in razumljiva, saj publika teh del sploh ne pozna," med drugim opozarja telavivski ustvarjalec in dodaja: »Slovenija je majhna država, le malo ljudi govori vaš jezik, a vam vseeno uspe ustvarjati izjemno dobro in pogumno gledališče. To je neverjeten dosežek.«
Predmete, ki niso na ogled, muzeji hranijo v depojih. Tja obiskovalci ne smejo, zato sta nas spremljala restavratorka Jana Šubic in kustos etnolog Rok Bavčar. Obiskali smo depo Goriškega muzeja v Ajdovščini, ki se nahaja v nekdanji vojašnici v središču mesta. Dolgi hodniki in velike sobe se razprostirajo na dveh nadstropjih. Temno je, saj so vsa okna zagrnjena z zavesami, da predmete ščitijo pred svetlobo. Tu le redko srečamo kakega restavratorja, ki se ravno ukvarja s katerim od predmetov, ali zaposlene, ki čistijo prostore in skrbijo, da ni moljev in drugih neprilik. Police segajo do stropa in so polne najrazličnejših predmetov: od orodja do reklam in umetnin. Depo je nekakšna knjižnica stvari, razlaga Bavčar: »vsak predmet je popisan, izmerjen, ima zgodbo in inventarno številko, s katero postane muzealija in narodno bogastvo.« Vsak oddelek, vsaka soba in polica ima natančno oznako, ki določa, kje se kaj nahaja. Za to skrbi informacijski sistem. Ko se predmet vrne z razstave, ga čaka točno določeno mesto.
Sodobni turizem usmerja umetna inteligenca. Svetovne korporacije s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo priljubljene aplikacije, usmerjajo tokove turistov. S tem se ukvarja tudi podjetje iz Nove Gorice Arctur.
Pirančanko Natalijo Planinc, med drugim tudi nekdanjo dolgoletno predsednico društva Anbot, je med koronavirusno karanteno udomačila lastovica. Kako? Nekega dne je priletela skozi balkonska vrata Natalijinega stanovanja in si dnevno sobo izbrala za svoj dom. Od takrat sta neločljivi. V zadnjem času Natalija med drugim budno spremlja, kako si Kori - tako je lastovici dala ime - gradi gnezdo. In ptičji strokovnjaki so ji povedali, da to sploh ni samička … ampak lastoviček. Natalijo Planinc in njenega ptičjega prijatelja, ki svobodno leta iz stanovanja in se vrača h gnezdu v dnevni sobi, je v Piranu obiskala Lea Širok.
Na predvečer Dneva državnosti in v okviru obeleževanja 75 - letnice konca druge svetovne vojne, so na Colu nad Ajdovščino predstavili knjigo Cilj pred nami, avtorja Lucijana Trošta. Knjiga je nadgradnja in dopolnitev dokumentarnega filma Jeklene ptice nad Idrijo. Prinaša pričevanja, dokumente in fotografije o letalskih napadih 16. in 19. eskadrilje Južnoafriških zračnih sil na cilje na Trnovski in Banjški planoti v zimsko - pomladnih mesecih leta 1945. Osvetljuje dogodke, ki so bili doslej v največji meri predmet pričevanj in jih umešča v zgodovinski kontekst. Dogodek so s prikazom napadov popestrili piloti pilatusov iz 152. letalske eskadrilje slovenske vojske. Več v reportaži, ki jo je pripravil Sandi Škvarč.
Na predvečer Dneva državnosti in v okviru obeleževanja 75 - letnice konca druge svetovne vojne, so na Colu nad Ajdovščino predstavili knjigo Cilj pred nami, avtorja Lucijana Trošta. Knjiga je nadgradnja in dopolnitev dokumentarnega filma Jeklene ptice nad Idrijo. Prinaša pričevanja, dokumente in fotografije o letalskih napadih 16. in 19. eskadrilje Južnoafriških zračnih sil na cilje na Trnovski in Banjški planoti v zimsko - pomladnih mesecih leta 1945. Osvetljuje dogodke, ki so bili doslej v največji meri predmet pričevanj in jih umešča v zgodovinski kontekst. Dogodek so s prikazom napadov popestrili piloti pilatusov iz 152. letalske eskadrilje slovenske vojske. Več v reportaži, ki jo je pripravil Sandi Škvarč.
20. julij, mednardoni dan beguncev, smo na Radiu Koper obeležili s številnimi zgodbami, tudi zelo osebnimi. Z nami so bili rokometni as Zoran Jovičić, bolničar prostovoljec Območnega združenja Rdečega križa Koper Matjaž Poniž in Darja Oražem iz Kulturno-izobraževalnega društva Pina.
Sinoči se je na Sinjem vrhu nad Vipavsko dolino zaključil likovni simpozij z naslovom »Slovenija, odprta za umetnost«. Letos so bili v ospredju umetniki, ki imajo korenine v tujini. Njihova dela bo mogoče videti na več razstavah.
Incident na meji, v katerega sta bila po pričevanju slovenskega Tržačana vpletena vojaka slovenske vojske Obveščevalno varnostna služba ministrstva za obrambo še vedno preiskuje. Poročilo o dogodku pričakujejo tako v slovenski vojski kot sam predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Tako policija kot državno tožilstvo je medtem zavrnilo očitke o vpletenosti v domnevno "insceniran dogodek", kot je incident na twiterju označil premier Janez Janša. Plaz obtožb, ki so se po razkritju identitete usule na mladega Tržačana so spodbudile odločitev, da javno spregovori o vse bolj morečem dogodku. Z Danielom Malalanom se je pogovarjala Špela Lenardič.
V teh dneh so se tudi potujoče knjižnice po vaseh zapeljale prvič po epidemiji. Pridružili smo se bibliobusu ajdovske Lavričeve knjižnice. Tu smo srečali nekdanjega mehanika, ki že 25 let vozi bibliobus in poimensko pozna vse bralce po vaseh. Govorili smo tudi s knjižničarko, ki ureja gradivo in knjige nosi v tridnevno karanteno. Na poti smo se med drugim spraševali: Ali na ovinkih gradivo kdaj pade po tleh? Zakaj je potujoča knjižnica tudi "potujoči radio"? Kaj ta storitev pomeni ljudem po vaseh?
Dolina reke Soče ponuja številne kolesarske izzive. Prepletena je s slikovitimi potmi, ena osrednjih je kolesarski krog, ki povezuje Novo Gorico, Tolmin in Čedad. Z vseh delov kroga so speljane tudi številne nadaljevalne in povezovalne poti, tako za zahtevnejše kolesarje, kot tudi za vse tiste, ki na kolo sedejo za užitek in sprostitev. Del kolesarskega kroga nam bo Sandi Škvarč predstavil v družbi pionirja tovrstnih aktivnosti v Posočju, Petra Dakskoblerja, ki je tudi soorganizatorja Soča outdoor festivala. Njuna kolesarsko druženje se je začelo ob znamenitem solkanskem mostu.
Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu živi s hipertenzijo. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki pa se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar, da bi nadzorovali svoj krvni tlak. Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčno popuščanje, miokardni infarkt, nenadna srčna smrt, demence in ledvične bolezni. Višji ko je krvni tlak, večje je tveganje. Več pa v pogovoru z vodjo Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola, Tajo Benčič Ribarič. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Mladi imajo veliko potenciala, toda velikokrat jih je strah stopiti na samostojno podjetniško pot. Nekateri potrebujejo le drobno spodbudo za odločitev, ki bo zaznamovala njihovo prihodnost. Med pogumnejše sodi naša sogovornica, Koprčanka podjetnica in ilustratorka Anja Petrarca. Na klepet jo je povabila Loredana Vergan.
Osmošolec Ul Zorc Rupnik je med karanteno začel snemati video-filmčke, v katerih razlaga učno snov iz slovenščine. Zakaj se je odločil za slovenščino od kod ideja za snemanje in kakšne načrte ima ob tem, da je njegov kanal »Slova na izi« v času pouka na daljavo postal zelo priljubljen.
V vsakem gospodinjstvu sodi med osnovna živila, ki daje jedem posebno svežino. Primorci večinoma poznamo vinskega in jabolčnega. To je kis, ki pa je veliko več kot le preliv za solato, sredstvo za vlaganje domače zelenjave ali naravno čistilo. Ta začimba v visoki kulinariki pridobiva vedno večjo veljavo. To je že pred leti ugotovil Erik Bajc iz Vrhpolja, ki je kis povzdignil na višjo raven. Namesto jabolk je denimo uporabil kakije. Začel je razmišljati o novih in drznejših okusih ter jih združil v znamko Skisanc.
Zgornje Posočje je izredno ne le zaradi narave, ampak tudi zaradi bogate kulturne dediščine. Po zaslugi različnih ustanov in posameznikov je ta dediščina dobro ohranjena, predstavljena in vključena v različne aktivnosti. Za to skrbi tudi Kobariški muzej, ki je že 30 let osrednja muzejska zbirka dediščine soške fronte v Sloveniji in tujini. Čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem.
Neveljaven email naslov