Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Čilu, na jugu puščave Atacama, na nadmorski višini 1560 metrov, v kraju z morda najboljšimi opazovalnimi razmerami na svetu, stoji poleg velikih svetovnih observatorijev, kot sta na primer Gemini South in CTIO, tudi slovenski teleskop GoChile. Na poletni šoli astronomije dijaki z njim opazujejo vesolje, vidno z južne poloble, ravno v času, ko naše nočno nebo krasijo Perzeidi. O astronomskih telesih in utrinkih smo se pogovarjali z dr. Juretom Japljem ter udeleženci poletne šole astronomije GoChile.
230 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V Čilu, na jugu puščave Atacama, na nadmorski višini 1560 metrov, v kraju z morda najboljšimi opazovalnimi razmerami na svetu, stoji poleg velikih svetovnih observatorijev, kot sta na primer Gemini South in CTIO, tudi slovenski teleskop GoChile. Na poletni šoli astronomije dijaki z njim opazujejo vesolje, vidno z južne poloble, ravno v času, ko naše nočno nebo krasijo Perzeidi. O astronomskih telesih in utrinkih smo se pogovarjali z dr. Juretom Japljem ter udeleženci poletne šole astronomije GoChile.
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Neveljaven email naslov