Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi sezoni Napotkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristop dobivajo nov zagon. V pomoč jim je tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je v veljavi od februarja letos, nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport. Slovenska umetnost in kultura sta tudi krovni komunikacijski temi slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Kot menijo pristojni ima namreč Slovenija s sodobno umetniško produkcijo in bogato kulturno dediščino velike priložnosti pri pozicioniranju na globalnem trgu kot privlačna destinacija. O vsem naštetem smo se pogovarjali s Kati Sekirnik, vodjo rokodelskega centra DUO Škofja Loka in koordinatorko Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
230 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V novi sezoni Napotkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristop dobivajo nov zagon. V pomoč jim je tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je v veljavi od februarja letos, nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport. Slovenska umetnost in kultura sta tudi krovni komunikacijski temi slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Kot menijo pristojni ima namreč Slovenija s sodobno umetniško produkcijo in bogato kulturno dediščino velike priložnosti pri pozicioniranju na globalnem trgu kot privlačna destinacija. O vsem naštetem smo se pogovarjali s Kati Sekirnik, vodjo rokodelskega centra DUO Škofja Loka in koordinatorko Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Dobro smo že zakorakali v božični čas, na ulicah lahko slišimo božične pesmi in ljudi, ki želijo drug drugemu vesele praznike in vohamo vonj po prazničnih dobrotah. Tudi Lana Furlan se je sprehodila po središču prestolnice in za današnjo Radiosfero preverila, kakšno božično ozračje vlada na ulicah in kam se naključni mimoidoči najraje odpravijo med prazniki.
Ker se bližamo koncu leta in je prihod Miklavža že za nami, čakamo pa še božič in silvestrovo, smo Slovence, ki živijo v tujih državah, vprašali, kakšne so tam značilnosti decembrskih praznovanj. Pa tudi, kako so se temu prilagodili sami. Živa Trček, ustvarjalka oddaje Slovencem po svetu, ki se vsak petek zvečer posveča prav raziskovanju in poročanju o življenju Slovencev v tujini, je pripravila mozaik zgodb. V oddaji gostujejo: Aleksandra Verbošt z Nove Zelandiji, Marjan Kolarič iz Kanade, Mateja Borec Povirk iz Združenih držav Amerike, Lea Iskra iz Belgije in Eva Šprager iz Bolgarije.
V Radiosfero pa dobim obisk, ki smo ga poimenovali kar »vesoljska dentalna medicina v Radiosferi 2.0«. Septembra smo predstavili SpaceDent, multidisciplinarno slovensko študentska raziskovalna skupina in prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, in zdaj je za njimi tudi že osrednji del - preizkus zobozdravstvenih posegov v breztežnosti. Ekipa se je vrnila iz Francije, bogatejša za izkušnjo mikrogravitacije in hipergravitacije. O novih dentalnih in strojniških uvidih nam bodo poročali jutri zjutraj v živo, ob pol devetih.
Od prvega decembra do prvega januarja na radijskih valovih vrtimo praznične in božične pesmi. A kljub temu da jih poznamo več deset tisoč, največkrat prisluhnemo enim in istim. Katere so torej tiste, ki jih imamo najraje, pa tudi katere filme povezujemo s prazničnim decembrom, nas je zanimalo v tokratni Radiosferi. V njej so med drugimi zazvenele Sveta noč, Jingle Bells in Let it go.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
Decembra se začne čas obdarovanja in prvi izmed treh dobrih mož je nosil ravno danes ponoči. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinska oseba, ki naj bi se rodila v premožni družini, podedovano bogastvo pa naj bi razdajala revnejšim družinam. Zato se ga torej drži sloves dobrodelnosti in obdarovanja. Danes je obdarovanje še vedno živo, in sicer v noči s 5. decembra na 6., ko sv. Nikolaj praznuje god. Pozneje sta se Miklavžu pridružila še dedek Mraz in Božiček. Kdo izmed dobrih mož danes obdaruje otroke in kako so se običaji obdarovanja z leti spreminjali, je v sredini Radiosferi preverila Lana Furlan.
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj Glasbeni predlogi so bili: Whitney Houston - I Will Always Love You Tamara Kezz - Mostar Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj
Prepričane, da v Sloveniji jemo neoporečno hrano, nas je presenetila novica o korenju onesnaženem s kadmijem
V teh dneh potekajo še zadnja dela pred prižigom prazničnih luči v slovenskih mestih. V Mariboru bodo z njim pohiteli in luči prižgali že 30. novembra, v ostalih mestih v prvih dneh decembra. V središču prestolnice in na bregovih Ljubljanice so delavci Javne razsvetljave od oktobra izobesili dobrih 50 kilometrov lučk in postavili nekaj več kot 850 skulptur, tudi vseh 10 novoletnih smrek že stoji. Strokovne ekipe nanje nameščajo razsvetljavo z avtodvigali tudi do višine 30 metrov. Med zadnjimi popravki smo v sredini Radiosferi zmotili Urbana Modica, fotografa in strokovnjaka na področju oblikovanja svetlobe, ki budno spremlja delo na višini.
Okoli 40 držav se lahko pohvali, da so v vesolje poslale svoje državljane. Slovenije med njimi sicer ni, so pa zato barve naše zastave zastopali štirje astronavti slovenskih korenin. V njihovo družbo in vesolje vabi tokratna Radiosfera, v kateri je Klara Eva Kukovičič zbrala in združila odlomke iz serije osmih oddaj Slovenija v vesolju, ki jo je leta 2019 pripravila Andreja Gradišar.
Izbrana skladba: Queen - I want to break free Glasbeni predlogi so bili: Agropop - Himna mladosti Massayah - Zavedno Queen - I want to break free
Podnebne spremembe s posledicami, ki jih prinašajo, se dogajajo veliko prehitro, da bi se nanje lahko pripravili. Vidimo, da se tudi pri nas že soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, zaradi katerih morajo ljudje vsaj začasno zapustiti svoje domov, še veliko hujše pa so posledice v državah s slabo infrastrukturo, brez sistemov obveščanja in nasploh s slabo delujočim državnim aparatom, kjer se morajo prizadeti znajti sami. Zaradi poplav, neurij in plazov mora svoje domove vsako leto zapustiti več milijonov ljudi - gre pa v večinoma za notranje razseljene, torej ostanejo v svoji državi.
Knjižni sejem v Ljubljani je zelo pomemben za slovenske založbe iz sosednjih držav, ki skrbijo za krepitev in širjenje jezika znotraj narodne skupnosti, hkrati pa so tudi most, ki povezuje slovenske literate in literatke s širšim občinstvom. Na sejmu lahko te založbe predstavijo svojo knjižno ponudbo, opozorijo na najnovejše izdaje in se osebno srečajo s svojimi bralci.
Izbrana skladba: Stara polka - Trio Avsenik Glasbeni predlogi so bili: Alma del sur – Grafenauer Flamenko Projekt Dnevi, kakor je ta – Aleksander Mežek Stara polka- Trio Avsenik
Ste že kdaj v zadnjem letu umetno inteligenco, denimo ChatGpt, prosili, da namesto vas napiše prošnjo za delovno mesto, osnutek poročila, ki ga je zahteval vaš šef, ali pa nemara domačo nalogo za šolo? Če ste, nikakor niste osamljeni. Marsikdo se danes posluži predlogov, ki jih zdaj lahko ponudi generativna umetna inteligenca, kot je Chatgpt. Umetna inteligenca je pa kos tudi ustvarjanju slik in videoposnetkov. Zmožnosti te tehnologije so nedvomno prinesle pretres prav posebne vrste. Pa tudi že, vsaj ponekod, odpuščanja. Izzivi, ki nam jih je prinesla generativna umetna inteligenca, so v fokusu tokratne Radiosfere, v kateri je gostja dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, ki organizira dvomesečno šolo Generativna umetna inteligenca in pravo, ki se na Pravni fakulteti začenja prav danes.
Kadar koli se sprehajamo mimo srednjih, žal pa vse bolj tudi osnovnih šol, srečamo mladostnike s pločevinkami energijske pijače v rokah. Skrbijo podatki, ki jih je pred nedavnim posredoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kažejo namreč, da energijske pijače pije kar 40,9 odstotka mladostnikov oziroma tako rekoč vsak drugi šolar ali dijak. Kaj to pomeni za mlade organizme in zakaj stroka pitje energijskih pijač mladim odsvetuje, raziskujemo v današnji Radiosferi.
"Festival Diwali je na prvi pogled festival zunanjih luči, ampak kot pravijo Hindujci, gre za festival notranje luči. Luči, ki izhaja iz nas samih," pravi Nina Petek, docentka za filozofijo s Filozofske fakultete Ljubljana. V njeni družbi smo se v tokratni Radiosferi sprehodili čez vseh pet dni festivala, ki ga vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi.
Izbrana skladba: Baba'n'dica - Vodana Glasbeni predlogi so bili: The Beatles - Now and Then Baba'n'dica - Vodana Vruja - Il Genovese-Storu si je lepi vrt
Marsikdo je v začetku tedna z navdušenjem opazoval večerno nebo, na njem pa severni sij. Morda je tam bil, pa ga niste opazili, bi pa ga zaznal vaš mobilni telefon ali fotoaprat? Zakaj? Kako je mogoče, da nekaj, kar je ob polih veliko bolj pogosto, lahko opazujemo tudi pri nas? Bo res ugodna sezona za opazovanje Aurore Borealis? Kaj pa, če mislimo, da jo vidimo, pa je v resnici to nekaj drugega? V goste Radiosfere, ki ji tokrat lahko rečemo tudi "Magnetosfera", prihaja astrofizik z Zavoda Cosmolab, Andrej Guštin. Pripravila: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov