Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radiovedni: Zakaj je morje slano?

13.05.2020

V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.

Odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu

V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine.

Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu.

Če bi sol odstranili iz morja in jo razporedili po Zemljini površini, bi v višino merila približno toliko kot 40-nadstropna stavba. Toliko je je v svetovnih morjih. Na vaše vprašanje je tokrat odgovoril dr. Matjaž Ličer, poleg pravkar slišane znanstvene lahko poiščete še bolj pravljično razlago, ki je zbrana v čilski pravljici Zakaj je morje slano?. Kdo ve, morda boste prihodnjič prav vi nekomu povedali, zakaj je morje takšnega okusa. Toliko za danes, ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si


Radiovedni

226 epizod


Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Radiovedni: Zakaj je morje slano?

13.05.2020

V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.

Odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu

V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine.

Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu.

Če bi sol odstranili iz morja in jo razporedili po Zemljini površini, bi v višino merila približno toliko kot 40-nadstropna stavba. Toliko je je v svetovnih morjih. Na vaše vprašanje je tokrat odgovoril dr. Matjaž Ličer, poleg pravkar slišane znanstvene lahko poiščete še bolj pravljično razlago, ki je zbrana v čilski pravljici Zakaj je morje slano?. Kdo ve, morda boste prihodnjič prav vi nekomu povedali, zakaj je morje takšnega okusa. Toliko za danes, ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si


06.11.2019

Radiovedni: Vroče Združene države in hladna Evropa

Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si


30.10.2019

Radiovedni: Ali lahko pod anestezijo smrčimo

Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si


22.10.2019

Radiovedni: Kaj vnesemo vase, ko si pogrizemo nohte

Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si


16.10.2019

Radiovedni: Bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo

Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.


09.10.2019

Radiovedni: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke

Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke?  Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.


26.09.2019

Radiovedni - nova rubrika Frekvence X

Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!


Stran 12 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov