Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radiovedni: Zakaj se pregreto, dehidrirano telo takoj po zaužitju tekočine odzove z intenzivnim potenjem?

15.10.2020

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Žejo radovednosti nam je tokrat potešila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če z znojem izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Logično razlago na zanimiv opazek je podala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine ter profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.


Radiovedni

196 epizod

Radiovedni

196 epizod


Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Radiovedni: Zakaj se pregreto, dehidrirano telo takoj po zaužitju tekočine odzove z intenzivnim potenjem?

15.10.2020

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Žejo radovednosti nam je tokrat potešila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine

Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če z znojem izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?

Logično razlago na zanimiv opazek je podala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine ter profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.


29.09.2023

Zakaj letala na nebu za sabo puščajo sled?

Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?


22.09.2023

Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?


16.09.2023

Kdaj bo na svetu zmanjkalo nafte?

Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.


06.09.2023

Zakaj ne vidimo sončnih žarkov?

Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.


29.07.2023

Lahko upravljamo vreme?

Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.


19.07.2023

Zakaj bik ne mara rdeče barve?

Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.


14.07.2023

Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?

Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.


07.07.2023

Lahko med spanjem kolcamo ali rigamo?

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.


30.06.2023

Zakaj nastane deja vu?

V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.


23.06.2023

Nas ventilator res vedno hladi?

Ta teden nas je res dodobra ujel vročinski val in če smo se še pred nekaj dnevi pritoževali, da nas poletje v juniju skoraj še ni povohalo, danes krepko obžalujemo te besede. Obljubljamo torej odgovor na povsem aktualno radiovedno vprašanje, ki vključuje vročino, vlago in ventilator. Na pomoč nam je priskočil prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.


16.06.2023

Zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade?

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.


10.06.2023

Ali ima kača lahko skoliozo?

V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.


03.06.2023

Ali je okolju prijaznejša plastična ali papirnata vrečka?

Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.


27.05.2023

Pod katero sorto jablane je sedel Isaac Newton?

Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.


18.05.2023

Radiovedni piknik

Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!


13.05.2023

Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?

V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.


06.05.2023

Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?

Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.


29.04.2023

Kako deluje učinek lotosa?

Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.


22.04.2023

Zakaj nas med spanjem strese oziroma zmrazi?

Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.


13.04.2023

Kje se nahaja internet?

Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?


Stran 1 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov