Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.
Radiovedni pihajo 2 svečki na torti. Praznujemo med sencami zvezd, labodi, strupenimi roki uporabe, odpravimo pa se še v ljubljanski Živalski vrt
Če si radoveden, je vsak dan lahko praznik. Radiovedni pa praznujejo 19. marca! Pihajo že 2. svečko, medtem pa njihova starejša sestra Frekvenca X ravno prižiga 12. svečko na svoji torti. Ustvarjalci Radiovednih in Frekvence X želimo izpostaviti eno stvar: vprašanja, ki jih dobivamo od vas, poslušalcev in poslušalk, nas resnično navdušujejo. Hvala vam za to, da velikokrat spravite celo redakcijo v smeh! Včasih so vaša vprašanja tako nenavadna, da sploh ne vemo, kako bi se jih lotili.
Med vsemi zanimivimi vprašanji, ki smo jih prejeli, smo raziskovali, če obstaja nekaj, kar lahko poimenujemo zvezdna senca, če se labodja samec in samica med sabo ločita ter kaj se zgodi s strupom, ko mu preteče rok uporabe - je potem bolj ali manj strupen. Odpravili smo se tudi v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta.
"Ja, to, če imajo zvezde senco, je prav zanimivo in hecno vprašanje, ker ponavadi se ne sprašujemo, ali sijalka, žarnica meče senco, ker je sama po sebi izvor svetlobe. Razmišljati moramo takole ..." - astronom Andrej Guštin, Zavod Cosmolab
"Mogoče imajo samice kaj lepše perje, da jih samci lahko nekak dobijo."
"Sugurno mora biti labod lepši od labodice, ali kako naj rečem. Sigurno je samec lepši. Mogoče ima oranžen kljun, ne vem, ne vem, ugibam, ker je v živalskem svetu pač tako, da se morajo moški veliko bolj trudit z videzom."
To so bili odgovori mimoidočih. Pravi odgovor pojasni mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu.
Zelo strupeno težaven se zdi tudi razmislek o tem, če strupom preteče rok trajanja in ali so takrat bolj ali manj strupeni. "Strupi so med sabo zelo različni," poudarja dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
226 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.
Radiovedni pihajo 2 svečki na torti. Praznujemo med sencami zvezd, labodi, strupenimi roki uporabe, odpravimo pa se še v ljubljanski Živalski vrt
Če si radoveden, je vsak dan lahko praznik. Radiovedni pa praznujejo 19. marca! Pihajo že 2. svečko, medtem pa njihova starejša sestra Frekvenca X ravno prižiga 12. svečko na svoji torti. Ustvarjalci Radiovednih in Frekvence X želimo izpostaviti eno stvar: vprašanja, ki jih dobivamo od vas, poslušalcev in poslušalk, nas resnično navdušujejo. Hvala vam za to, da velikokrat spravite celo redakcijo v smeh! Včasih so vaša vprašanja tako nenavadna, da sploh ne vemo, kako bi se jih lotili.
Med vsemi zanimivimi vprašanji, ki smo jih prejeli, smo raziskovali, če obstaja nekaj, kar lahko poimenujemo zvezdna senca, če se labodja samec in samica med sabo ločita ter kaj se zgodi s strupom, ko mu preteče rok uporabe - je potem bolj ali manj strupen. Odpravili smo se tudi v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta.
"Ja, to, če imajo zvezde senco, je prav zanimivo in hecno vprašanje, ker ponavadi se ne sprašujemo, ali sijalka, žarnica meče senco, ker je sama po sebi izvor svetlobe. Razmišljati moramo takole ..." - astronom Andrej Guštin, Zavod Cosmolab
"Mogoče imajo samice kaj lepše perje, da jih samci lahko nekak dobijo."
"Sugurno mora biti labod lepši od labodice, ali kako naj rečem. Sigurno je samec lepši. Mogoče ima oranžen kljun, ne vem, ne vem, ugibam, ker je v živalskem svetu pač tako, da se morajo moški veliko bolj trudit z videzom."
To so bili odgovori mimoidočih. Pravi odgovor pojasni mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu.
Zelo strupeno težaven se zdi tudi razmislek o tem, če strupom preteče rok trajanja in ali so takrat bolj ali manj strupeni. "Strupi so med sabo zelo različni," poudarja dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.
Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.
Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.
Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.
Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.
V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.
Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.
Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.
Neveljaven email naslov
