Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo.
Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti.
Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!
Gostitelj: Prof. dr. Igor Mekjavić
Kje: Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo, Institut Jožef Stefan in Esa, Planica
Fotografije in video si lahko pogledate na Facebook strani Frekvence X in družabnih omrežjih Nika Škrleca.
227 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo.
Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti.
Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!
Gostitelj: Prof. dr. Igor Mekjavić
Kje: Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo, Institut Jožef Stefan in Esa, Planica
Fotografije in video si lahko pogledate na Facebook strani Frekvence X in družabnih omrežjih Nika Škrleca.
Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.
Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.
Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.
Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.
Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.
V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.
Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.
Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Neveljaven email naslov