Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Odprto za srečanja

342 oddaj

342 oddaj


Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.

Odprto za srečanja

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.


13.01.2021

MARTIN TURK

Gost oddaje Odprto za srečanja je režiser in scenarist Martin Turk, uspešen filmski ustvarjalec in dobitnik ševilnih nagrad. Nazadnje je na festivalu slovenskega filma lansko jesen prejel vesno za najboljši igrani celovečerec, film Ne pozabi dihati. Odraščal je v Trstu, kjer se je šolal do akademije, po končani AGRFT pa je ostal v Ljubljani. Za seboj ima tri celovečerne filme, veliko kratkih in nekaj dokumentarnih, pa tudi lepo število nagrad doma in na tujem ter veliko gostovanj na festivalih.

57 min 19 s

30.12.2020

30 let nazaj in naprej

V zadnji oddaji Odprto za srečanja se bomo še enkrat ozrli v leto, ko smo obeležili 30 letnico samostojnosti in plebiscita. Pred dnevi smo ob tej priložnosti gostili sogovornike treh različnih generacij - 90 letno zgodovinarko dr. Milico Kacin Wohinz, 60 letnega profesorja književnosti Mirana Košuto in Dejana Jankovića, ki se je rodil malo prej, kot naša država. Njihove poglede na prehojeno pot smo že slišali na dan samostojnosti in enotnosti in nocoj jih bomo znova.

45 min 26 s

28.12.2020

Dr. Damijan Štefanc

Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.

59 min 58 s

25.11.2020

Pavel Medvešček

Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.

51 min 37 s

18.11.2020

Prvi epidemiolog v državi

Gost oddaje Odprto za srečanja je doktor Mario Fafangel, prepoznaven obraz boja proti koronavirusu. Je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takorekoč prvi epidemilog v državi. Njegov način pojasnjevanja epidemije javnost dobro sprejema, vliva zaupanje, a ga ne slišimo zelo pogosto. Čeprav živi v Miljah, se je Tjaša Škamperle z njim srečala v Ljubljani, njegove obveznosti na vrhuncu drugega vala so namreč velike. Je optimist, čeprav jadranje na optimistu, k čemur ga je spodbujal tudi nuno, legendarni jadralec in olimpionik Mario Fafangel, zanj ni postalo nepogrešljivo.

45 min 28 s

21.10.2020

Dr. Danilo Zavrtanik

Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.

58 min 11 s

28.10.2020

Mladen Bogič

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.

51 min 58 s

14.10.2020

Turizem po covidu

Gostja oddaje Odprto za srečanja bo Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije Portorož. O turizmu v času pandemije in po njej, o odpovedanih prireditevah, tudi Istrskem maratonu, in o tem, zakaj je njen moto cum grano salis. V pogovoru, ki ga vodi Tjaša Škamperle.

1 ur 1 min 27 s

30.10.2020

ODPRTO ZA SREČANJA - 30.09.2020

Nanča Kosmač Kogej, ob 100-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Cirila Kosmača. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

49 min 30 s

24.09.2020

Neža Kravos:"Mladi si želijo različnih in poglobljenih vsebin"

V Špetru v Benečiji se nahaja sedež Društva mladih Slovencev v Italiji. Združuje okrog 50 mladih iz različnih koncev Dežele Furlanije Julijske krajine. Društvo je nastalo iz potrebe in želje, da bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj na področju društvenega delovanja, jim s pomočjo izobraževanj nudili pomoč pri razvijanju kompetenc in motivacije za samostojno delovanje v okolju, v katerem živijo. "S srečanji bi radi mlade spodbudili in jim pokazali, da je delo v društvih lahko zanimivo", meni predsednica društva Neža Kravos, ki je ob letošnji 90-obletnici spomina na bazoviške junake slednjim posvetila pismo. Z razmišljanjem o mladih generacijah nekoč in danes se tudi začenja pogovor v današnji oddaji Odprto za srečanja.

47 min 44 s

16.09.2020

Alida Bevk

Letos obeležujemo 130 letnico rojstva in 50 letnico smrti pisatelja in pesnika Franceta Bevka. Njegova bogata literarna zapuščina obsega zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja,novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti, pesmi, filmske scenarije,potopise in prevode.Napisal je več kot 150 del, ki so prevedena v številne jezike. V oddaji Odprto za srečanja gostimo njegovo vnukinjo Alido Bevk, tudi zapisano kulturi. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.

54 min s

22.07.2020

Tino Mamić

Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.

55 min 32 s

15.07.2020

KATARINA VENTURINI

Gostja oddaje Odprto za srečanja bo svetovna plesna zvezda Katarina Venturini. Danes ima svojo plesno šolo, Plesno zvezdo, sicer pa je bil par Venturini-Škufca prejemnik 23 državnih odličij ter štirikratni prvak v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Par je prejel leta 2002 tudi Bloudkovo nagrado.

57 min 31 s

08.07.2020

Violeta Bulc

Violeta Bulc je leta 2015 postala evropska komisarka v Komisiji Jean Clauda Junckerja in prevzela prometni resor. Takrat si ni mogla niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo panoga znašla zaradi svetovne pandemije. V tokratni oddaji o tem, kako bomo potovali v bodoče, tudi z letečimi avtomobili - kot boste slišali, ne gre več le za znanstveno fantastiko - pa tudi o krizi demokracije in vladavine prava v Evropi. Z Violeto Bulc se je pogovarjal Andrej Šavko.

1 ur 2 min 50 s

27.06.2020

Mislim, da se bo v Afriki zgodila velika katastrofa

Bojana Pivk Križnar je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, ki se ne boji stiska rok gobavca, žena Toma Križnarja. Marsikaj si že več let prizadeva spremeniti. Daleč od naših vsakdanjih težav v Nubskih gorah pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. Zato je spraševati po strahu danes, ko je v svetu zaradi koronavirusa zbolelo že10 milijonov ljudi, verjetno odveč. O sočutju, grožnji koronavirusa in gobavosti se je z Bojano Pivk Križnar ((na fotografiji s Tomom Križnarjem, Foto: Ustanova Toma Križnarja) pogovarjala Tjaša Škamperle

53 min 12 s

24.06.2020

Filozof Tomaž Grušovnik: "Epidemija je bila apokalipsa!"

Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.

52 min 58 s

17.06.2020

Marko Pavliha

V nizu oddaj, ki jih posvečamo vprašanjem o času po epidemiji Covid-19, o spremembah, ki jih je prinesla kriza na lokalni in na globalni ravni, ter o nujnih razmislekih za prihodnost se tokrat pogovarjamo z dr.Markom Pavliho, profesorjem prava na Fakulteti za pomorstvo v Portorožu, priznanim strokovnjakom za mednarodno pomorsko pravo in publlicistom.

1 ur min 16 s

10.06.2020

Dr. Marta Verginella

V oddajo Odprto za srečanja vabimo sogovornike, s katerimi razmišljamo kako nas je spremenil čas epidemije, na kaj vse je in bo vplival, kako bo zaznamoval človeka, človeštvo, Evropo, svet. Nocoj je naša gostja dr. Marta Verginella, raziskovalka, Tržačanka po rodu, redna profesorica obče zgodovine 19. stoletja in Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aprila 2018 je bila osebnost Primorske. O tem, kako je doživljala čas epidemije - v nizu naših gostov je namreč prva sogovornica, ki živi v Italiji - o tem kako se bo ta čas zapisal v zgodovino, o tem, da bo Evropa morala spregovoriti nek skupni jezik ali pa bo postala provinca velesil, o tem česa jo je strah , pa tudi o tem, da ne moremo vsega nadzirati - še posebej ne bodočnosti, lahko pa se potrudimo in jo naredimo čim boljšo, se z njo pogovarja Nataša Benčič.

58 min 9 s

03.06.2020

Mirt Komel

Sreda zvečer je čas za srečanja s sogovorniki, ki nam pomagajo razumeti, kakšen bo svet po koncu korona- krize. V minulih oddajah smo gostili filozofa Igorja Pribca, ekonomista Egona Zakrajška, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, sociologinjo Matejo Sedmak, nocoj pa se bo Nataša Uršič pogovarjala z filozofom in pisateljem Mirtom Komelom.

48 min 4 s

28.05.2020

Dr. Mateja Sedmak

V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.

33 min 18 s

Stran 1 od 18
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov