Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njegov drugi mandat je med najburnejšimi in najzahtevnejšimi
Pred kulturnim praznikom je gost minister za kulturo Vasko Simoniti. Možnosti za pogovor je veliko, saj je njegov drugi mandat med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Najprej smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše, to je na nedavne rezultate programskega razpisa in načrtovano izselitev nevladnih organizacij iz Metelkove ulice številka 6, saj ravnokar potekajo obravnave na sodišču.
684 epizod
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Njegov drugi mandat je med najburnejšimi in najzahtevnejšimi
Pred kulturnim praznikom je gost minister za kulturo Vasko Simoniti. Možnosti za pogovor je veliko, saj je njegov drugi mandat med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Najprej smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše, to je na nedavne rezultate programskega razpisa in načrtovano izselitev nevladnih organizacij iz Metelkove ulice številka 6, saj ravnokar potekajo obravnave na sodišču.
V poletnih mesecih bomo v oddajah Ragledi in razmisleki znova prisluhnili pogovorom s tujimi literati, ki so bili gostje letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2015. Začenjamo z Janice Galloway, šestdesetletno škotsko pisateljico, eno najopaznejših predstavnic sodobne škotske književnosti, avtorico več romanov in zbirk kratkih zgodb; tik pred festivalom je v slovenskem prevodu Jureta Potokarja izšla biografija Clara o Klari Schumann. Leta 2000 je Tina Mahkota prevedla knjigo z naslovom Dihati moraš, to je vsa skrivnost. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Janice Galloway pogovarjala Staša Grahek.
Tanja Petrič, diplomirana komparativistka in nemcistka, se je rodila leta 1981 v Mariboru. Z vlogo literarnega kritika se je začela spogledovati leta 2002 in od takrat redno objavlja. Njene recenzentske prispevke trenutno lahko berete v reviji Literatura, Sodobnost, v Delovih Književnih listih, Pogledih in Večerovi Čitalnici. Dejavna je tudi kot urednica in prevajalka; leta 2011 je za revijalni prevod poezije prejela prevajalsko nagrado lirikonov zlat. Svoje znanje aktualna Stritarjeva nagrajenka bogati tudi zunaj slovenskih meja. Na Dunaju končuje doktorski študij nemške književnosti in literarne vede. O literarnokritiški krajini in njenem mestu v njej se je s Tanjo Petrič pogovarjala Maja Žvokelj.
Oddaja prinaša pogovor s Tanjo Petrič, najnovejšo Stritarjevo nagrajenko. Komparativistka in nemcistka se ukvarja z literarno kritiko od leta 2002 in redno objavlja v časopisih in revijah. S Tanjo Petrič se je pogovarjala Maja Žvokelj. avtor fotografije: Simao Bessa
3. julija so v Vodnikovi domačiji v Ljubljani podelili nagrado Evropskega parlamenta – Državljan Evrope 2015. Seznam 47-ih dobitnikov nagrade je bil objavljen 3. junija, potem ko so žirije v državah članicah v Parlament poslale imena 74-ih kandidatov. V okviru Slovenije sta nagrado na pobudo slovenskih poslancev v evropskem parlamentu prejela Drago Jančar in Tomo Križnar. Parlament nagrado državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Z nagrado želijo odlikovati tiste posameznike, projekte in pobude, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje in razumevanje v Evropski Uniji v kontekstu vrednot iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Oba nagrajenca v oddaji gosti Matej Juh.
Slišali boste pogovor z romunskim filozofom in esejistom Emilom Cioranom. Rodil se je v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski, pozneje je živel v Franciji. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise je značilen radikalen skepticizem. V oddaji boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger.
20. junija je minilo 20 let od smrti Emila Ciorana, romunskega filozofa in esejista, ki je dolgo živel v Parizu in tam tudi umrl. Rodil se je 8. aprila leta 1911 v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski. Na univerzi v Bukarešti je študiral filozofijo, tam se je med drugim seznanil z Eugenom Ionescom. Leta 1933 je s štipendijo odšel študirat v Berlin, po vrnitvi v Romunijo je nekaj časa poučeval, leta 1937 pa odšel v Pariz. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise sta značilna skepticizem in pesimizem. V slovenščino imamo prevedeno njegovo knjigo z naslovom Zgodovina in utopija ter vrsto esejev. V današnji oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pred desetletji pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger. fotografija: tuttocioran.com
Gost oddaje bo ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje. Napisal je več kot trideset romanov; v slovenščino je preveden Piknik na ledu, nedavno smo lahko v slovenščini brali tudi odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkov namreč živi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar.
Ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje, je napisal več kot trideset romanov. Eden med njimi, Piknik na ledu, je preveden v slovenski jezik, v tretji letošnji številki revije Zvon pa je izšel odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkovživi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Povedano že nakazuje na politično razsežnost tematike, s katero se ukvarja avtor. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Predvsem pa je Ukrajina država, za katero se zdi, da je nenehno na prelomnici. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar. Fotografija: run-mizumushi-kun.com
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je pred dnevi podelilo Lavrinovo diplomo, priznanje za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnji lavreat je priznani ameriški prevajalec in neutrudni posredovalec slovenske kulture Michael Biggins. V Kansasu rojeni Biggins je predavatelj na Washingtonski univerzi v Seattlu in vodja Oddelka za ruske in vzhodnoevropske zbirke univerzitetne knjižnice. S slovenščino se je srečal že med študijem, danes pa je izjemen poznavalec Slovenije, njenega jezika in literature. Njegov prevajalski opus obsega monografske in revijalne prevode slovenskih pisateljev in pesnikov od Kosmača prek Bartola, Pahorja, Šalamuna, Jančarja in Lipuša do Debeljaka, Kovačiča, Makarovičeve in mnogih drugih. Slovensko kulturo in književnost v ZDA vztrajno predstavlja tudi s tehtnimi strokovnimi in znanstvenimi prispevki v ameriških strokovnih ter literarnih revijah in kot predavatelj slovenskega jezika in književnosti. Michael Biggins je trenutno v Sloveniji, kjer preučuje življenje in ustvarjanje Vladimirja Bartola. Z njim se je pogovarjala Staša Grahek. Fotografija: Založba Sanje
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Dr. Metka Zupančič, profesorica francoskega jezika in književnosti na Univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike je gostja Tadeje Krečič v studiu Razgledov in razmislekov. V osemdesetih letih je Metka Zupančič doktorirala s temo Orfizem in polifonija v delih Claudea Simona. Več let je poučevala v Kanadi in se ukvarjala s tamkajšnjimi francosko pišočimi avtorji. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnem romanopisju. Je ena najboljših poznavalk frankofonega sveta v Kanadi in položaja francistike na visokošolskem študiju v ZDA.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo pogovorom s filmskimi režiserji in režiserkami, ki se v svojih filmih na različne načine ukvarjajo s spolom in enakostjo med spoloma. O tem, kaj danes pomeni feministični film in kako se feministična misel odraža v njihovih delih, smo spregovorili z Ano Lungu iz Romunije, Artemiom Narrom iz Mehike, Céline Sciamma iz Francije, Jennifer Reeder iz ZDA in Ajatom Nadžafijem iz Irana. Vsi filmski avtorji in avtorice delujejo v neodvisnem filmu in se opredeljujejo za feministke ali feministe, vendar pa se njihovi feminizmi med seboj močno razlikujejo glede na specifično politično in kulturno situacijo države, iz katere prihajajo. Oddajo je pripravila Tina Poglajen. fotografija iz filma Ane Lungu Avtoportret pokorne hčere www.filmreporter.ro
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Madžarski pisatelj Laszlo Krasnahorkai je najnovejši dobitnik mednarodne nagrade Man Booker, ki jo podeljujejo bienalno. Šestdesetletni pisatelj je avtor več romanov, knjig kratkih zgodb, esejev, pa tudi petih scenarijev za filme, ki jih je režiral Bela Tar. Že s prvim romanom Satanov tango se je uvrstil med najvidnejše madžarske romanopisce. Z nagrajencem se je pogovarjal Vlado Motnikar, ko je Krasznahorkai obiskal Slovenijo kot lavreat festivala Vilenica 2014. Pogovor objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki
V slovenski art kino mreži se je prejšnji teden zavrtel film Pogled tišine, drugi celovečerec Joshue Oppenheimerja, ki se je že s svojim prejšnjim filmom Teater ubijanja, katerega pendant je njegov novi film, ozrl v najbolj krvavo poglavje v zgodovini Indonezije, v sredino šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so tam sistematično pobili več kot milijon domnevnih komunistov. Za svoj celovečerni prvenec Teater ubijanja je Oppenheimer med drugim prejel nagrado Evropske filmske akademije ter nagrado BAFTA, pa tudi nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec. Prisluhnite pogovoru z režiserjem, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano, v oddaji Razgledi in razmisleki…
V slovenski art kino mreži se je prejšnji teden zavrtel film Pogled tišine, drugi celovečerec Joshue Oppenheimerja, ki se je že s svojim prejšnjim filmom Teater ubijanja, katerega pendant je njegov novi film, ozrl v najbolj krvavo poglavje v zgodovini Indonezije, v sredino šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so tam sistematično ubili več kot milijon domnevnih komunistov. Režiserja je pred mikrofon povabila Tesa Drev.
Pred nekaj tedni je Slovenijo obiskal Dragan Velikić, eden najbolj cenjenih sodobnih srbskih pisateljev. V slovenščino je prevedenih pet njegovih del, od tega smo kar tri romane dobili v zadnjem letu in pol: Dantejev trg, Rusko okno in Bonavia. Prizorišče večine njegovih del je Srednja Evropa, prostor med Beogradom, Jadranom in Berlinom, eden izmed virov, iz katerega nastajajo njegovi romani, pa je otroštvo, ki ga je preživel v Pulju. Z Draganom Velikićem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Vlado Motnikar.
Dragan Velikić, sodobni srbski pisatelj, je nedavno obiskal Ljubljano; z njim je Vlado Motnikar za oddajo Razgledi in razmisleki posnel pogovor. Velikića poznamo Slovenci predvsem po romanih, ki smo jih dobili v zadnjem letu in pol:Dantejev trg, Rusko okno, Bonavia. Prizorišče večine njegovih del je Srednja Evropa, eden izmed virov, iz katerega nastajajo njegovi romani pa je otroštvo, ki ga je preživel v Pulju.
Neveljaven email naslov