Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Britanska pisateljica Bernardine Evaristo je za roman Dekle, ženska, druga-i pred tremi leti prejela nagrado booker; zdaj je za prevod tega dela Katja Zakrajšek prejela Sovretovo nagrado za vrhunski leposlovni prevod; o romanu, ki je pripoved večinoma temnopoltih posameznic in spolno nebinarnih oseb iz različnih družbenih okolij, in o nadvse zahtevnem prevodu se je s Katjo Zakrajšek pogovarjal Vlado Motnikar.
685 epizod
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Britanska pisateljica Bernardine Evaristo je za roman Dekle, ženska, druga-i pred tremi leti prejela nagrado booker; zdaj je za prevod tega dela Katja Zakrajšek prejela Sovretovo nagrado za vrhunski leposlovni prevod; o romanu, ki je pripoved večinoma temnopoltih posameznic in spolno nebinarnih oseb iz različnih družbenih okolij, in o nadvse zahtevnem prevodu se je s Katjo Zakrajšek pogovarjal Vlado Motnikar.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal predvsem kot pesnik – najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal je tudi prozo ter odlično prevajal. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem pripravil Marko Golja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je Kovič pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal pa je tudi prozo. Bil je tudi izvrsten prevajalec, nepozabni so na primer njegovi prevodi Rilkejeve poezije. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem posnel Marko Golja.
O velikanskem pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja z naslovom Ponaredki dneva slovenske reformacije v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Nikolaj Lilin, ki se je rodil leta 1980 v Pridnestrju, nepriznanem, a de facto samostojnem, ozkem pasu ozemlja ob reki Dnester, stisnjenem med Moldavijo in Ukrajino, vzbuja pozornost in sproža polemike. Je mojster napetega žanra vznemirljivih, slikovitih pripovedi o življenju zločincev, tatov, morilcev, vojakov, plačancev. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Sibirska vzgoja in Prosti pad. Tega posebnega sogovornika, za katerega se zdi, da v sebi združuje več življenj, kot jih zmore preživeti en sam človek, je pred mikrofon povabil Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov